Datum: 9.6.2026 10:05:41 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v ponedeljek, 8. junij 2026
Za včerajšnji dan v Sloveniji ni javno dostopnega vira, ki bi sproti in za posamezen dan objavil, katere bolezni so bile najpogostejše, zato na tako konkretnem dnevnem nivoju ni mogoče zanesljivo navesti, katere diagnoze so prevladovale.[5] Na voljo so predvsem podatki o splošnih trendih, iz katerih je razvidno, katere skupine bolezni dolgoročno najbolj obremenjujejo prebivalstvo in zdravstveni sistem. V ospredju so predvsem kronične nenalezljive bolezni, kamor sodijo srčno€€‘žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema ter nekatere duševne motnje.[3][4] Te bolezni so odgovorne za okoli 80 % vseh smrti v Sloveniji, zato z veliko verjetnostjo vsak dan, tudi včeraj, predstavljajo največji delež zdravstvenih težav, zaradi katerih ljudje obiskujejo zdravnika, so hospitalizirani ali umirajo.[3]
če si poskušamo bolj živo predstavljati včerajšnji dan, si lahko zamislimo delo tipične ambulante družinske medicine ali urgence. Del dneva je gotovo minil v obravnavi ljudi z dolgoletno povišanim krvnim tlakom ali z znano koronarno boleznijo srca, ki so prišli na kontrolo, po recepte ali zaradi poslabšanja stanja, saj so bolezni srca in žilja ena od osrednjih skupin kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji.[3][4] V istem času so zdravniki spremljali bolnike z rakom kože, dojk, prostate ali debelega črevesa in danke, ki sodijo med najpogostejše rake pri nas, zato je zelo verjetno, da je bil včeraj v onkoloških ambulantah in bolnišnicah obravnavan velik del ljudi prav s tovrstnimi diagnozami.[3][4] V ambulantah za sladkorno bolezen in pri osebnih zdravnikih so se odvijali pregledi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2, ki potrebujejo stalno prilagajanje zdravljenja in spremljanje zapletov, kar je stalnica skoraj vsakega delovnega dne v slovenskem zdravstvu.[3][4]
Pomemben del včerajšnjega dne so verjetno predstavljali tudi bolniki s kroničnimi boleznimi dihal, kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, ki zaradi vpliva okoljskih dejavnikov in staranja prebivalstva pogosto povzročata težave z dihanjem, poslabšanja in potrebe po nujni obravnavi.[4] V ozadju, a prav tako prisotne, so bile težave ljudi z bolečinami v hrbtenici in sklepih ter drugimi boleznimi kostno€€‘mišičnega sistema, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja in delovno sposobnost in sodijo med pogostejše razloge za obiske zdravnika.[3][4] Ob tem je bil včerajšnji dan za marsikoga zaznamovan tudi z duševnimi stiskami, med katerimi sta anksiozne motnje in depresija zelo razširjeni; po ocenah NIJZ depresijo vsaj enkrat v življenju doživi približno vsak šesti posameznik, kar pomeni, da so ljudje s takšnimi težavami praktično vsak dan pomemben del bolnikov v ambulantah primarne ravni in specialističnih službah.[4]
Poleg kroničnih nenalezljivih bolezni slovenski zdravstveni sistem ves čas spremlja tudi nalezljive bolezni, saj so te še vedno najpogostejše bolezni v populaciji, če gledamo število epizod obolevnosti.[1] Pri tem se na ravni države ne poroča dnevno, temveč predvsem tedensko ali v okviru posebnih pregledov, na primer za virusne črevesne bolezni, kampilobakterioze ali okužbe s SARS€€‘CoV€€‘2, zato ni mogoče natančno reči, katere nalezljive bolezni so bile včeraj v ospredju.[1][9] Dlje časa pa je znano, da so pri nas pomembne skupine črevesnih, respiratornih, zoonoznih in drugih nalezljivih bolezni, med katerimi imajo v posameznih obdobjih leta, na primer spomladi in poleti, pomembno vlogo tudi bolezni, povezane s klopi, kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.[1][2] Ker se ti podatki zbirajo kumulativno, lahko o včerajšnjem dnevu sklepamo le posredno: verjetno je potekal v skladu z običajnim vzorcem, v katerem prevladujejo kronične nenalezljive bolezni, medtem ko nalezljive bolezni, od sezonskih virusnih okužb do klopno prenosljivih bolezni, k obremenitvi prispevajo v valovih in so v posameznih obdobjih dodatno prisotne.[1][2][3][9]
