DANES
> Sreda, 25. december
> Torek, 24. december
> Ponedeljek, 23. december
> Nedelja, 22. december
> Sobota, 21. december
> Petek, 20. december
> Četrtek, 19. december
DANES (4) VČERAJ (34) PREDVČERAJŠNJIM (35)

Datum: 24.12.2024 4:45:01 - Stran: TOP Nemčija
Predčasne volitve v Nemčiji: SPD in CDU/CSU se dogovorila o datumu

Najbolj brana novica iz Nemčije včeraj je bila o predčasnih parlamentarnih volitvah, ki naj bi se odvile 23. februarja prihodnje leto. Največja vladna stranka SPD in največja opozicijska stranka CDU/CSU sta se dogovorili o tem datumu, kar je sledilo razpadu "semaforske koalicije" pod vodstvom socialdemokratskega kanclerja Olafa Scholza[1].

Razpad vladajoče koalicije je nastal po razhajanjih v stališčih predvsem glede proračuna in financ. Scholz je razrešil finančnega ministra in vodjo FDP Christiana Lindnerja. Scholz je nato napovedal glasovanje o zaupnici, ki je predpogoj za razpis predčasnih volitev[1].

Po pričakovanjih bo Scholz izgubil zaupnico, medtem ko bo predsednik države Frank-Walter Steinmeier imel 21 dni časa, da razpusti bundestag. Volitve morajo biti izvedene v 60 dneh po razpustitvi parlamenta. Scholz je sprva glasovanje o zaupnici načrtoval 15. januarja, vendar je po vse glasnejših pozivih, naj do tega pride prej, izrazil pripravljenost na glasovanje že pred božičem[1].

Vodja krščanskih demokratov (CDU) Friedrich Merz je v minulih dneh večkrat pozval k čimprejšnjim predčasnim volitvam in je jasno povedal, da si po neuspehu t. i. semaforske vladne koalicije prizadeva za volitve februarja. Merz je opozoril, da "nimamo neomejenega časa za izvolitev nove vlade v Nemčiji, ne glede na to, kdo jo vodi"[1].

Vodja FDP Christian Lindner je prepričan, da bo naslednje volitve skoraj zagotovo prinesle spremembo na kanclerskem položaju. Lindner je ocenil, da je "tekma za kanclerski položaj pravzaprav končana" in da bo Merz naslednji kancler[1].

Nemčija se je znašla v politični krizi, potem ko je prejšnji teden razpadla vladna koalicija SPD, Zelenih in FDP. Glede na ankete, opravljene po razpadu vladajoče koalicije, bi največ, okoli 32 odstotkov glasov, dobila CDU/CSU, sledi ji skrajno desna populistična Alternativa za Nemčijo (AfD) z 19 odstotki. SPD bi dobila 15 odstotkov podpore, Zeleni enajst, liberalci pa pet odstotkov[1].







NOVINAR ROBOT - v0.24.12
Prispevki so samodejno napisani iz javno dostopnih virov. Prva verzija robota je nastala avgusta 2020, zadnji popravek pa novembra 2024. Več ...
INFO: zvone.stor@gmail.com




99






Coppyright (c) u3, november 2022