Datum: 17.1.2025 8:45:01 - Stran: KULTURA EU
Kultura v EU: petek, 17. januar 2025
Najbolj sorodna novica, ki ustreza zahtevam, je ta iz Dela, ki se nanaša na kulturne in izobraževalne aktivnosti povezane z Evropskim parlamentom, čeprav ni direktno povezana z novicami o razstavah, koncertih, performansih itd. V novici se omenja, da je Evropski parlament deloval v Strasbourgu, kar je pomemben kulturni in politični dogodek, ki ima vpliv na evropsko kulturo in politiko.
Novica iz Dela
Zakaj se evropski parlament vsak mesec seli v Strasbourg?
Najpomembnejši vzrok za to so mesečne selitve poslancev, njihovih sodelavcev in zabojnikov, polnih dokumentov, med Brusljem in Strasbourgom. Na videz preprosta vprašanja se nemalokrat pokažejo za zapletena. Pred junijskimi volitvami v evropski parlament v Delu pripravljamo serijo razlagalnih člankov, s katerimi si želimo približati bralcem delovanje Evropske unije.
Tudi v prihodnjem mandatu bodo na novo izvoljeni evropski poslanci svoje delo štiri dni na mesec opravljali iz zaspanega glavnega mesta Alzacije. Večina volivcev, vključno s slovenskimi, se bo upravičeno spraševala, kakšen je namen, predvsem pa smisel ohranjanja tovrstne ureditve, še posebno v času velike okoljske občutljivosti.
Periodične selitve niso posledica osebnih preferenc evropskih poslancev. Nasprotno, to vprašanje je eno tistih, ki presegajo klasične delitve, med največjimi zagovorniki ukinitve sedanje ureditve najdemo predstavnike strank na levem in desnem političnem polu. "Sem glasen kritik sedeža v Strasbourgu in to bom ostal tudi po volitvah," je za Delo pojasnil Nemec Daniel Freund, eden najvplivnejših predstavnikov evropskih Zelenih v edini neposredno izvoljeni evropski instituciji. "Takšna ureditev je v nasprotju z učinkovito porabo denarja davkoplačevalcev EU. Je draga in nesmiselna."
Argumente v prid trajni selitvi poslancev v Bruselj je sicer mogoče razdeliti v dve kategoriji: ekonomske in okoljske. Evropski parlament se rad pohvali, da stroški njegovega delovanja predstavljajo zgolj odstotek celotnega evropskega proračuna. Iz njihovega razreza, objavljenega na spletni strani institucije, je sicer nemogoče razbrati, koliko davkoplačevalskega denarja stane redno prehajanje poslanske karavane med uradnim in neuradnim sedežem parlamenta. Evropsko računsko sodišče je pred desetimi leti ocenilo, da institucija za to porabi okoli 114 milijonov na leto oziroma več pol milijarde evrov v enem mandatu.
Selitev za povrhu ustvari do 20.000 ton nepotrebnih izpustov ogljikovega dioksida v ozračje na leto, opozarjajo kritiki. Za primerjavo, vsak Slovenec v povprečju v istem obdobju ustvari osem ton izpustov CO2.
Ti argumenti za zdaj niso prepričali druge največje članice Unije, naj se odpove sedežu parlamenta. To vprašanje je za Francijo, po vsem sodeč, predmet političnega prestiža in vsa dosedanja dejanja francoske oblasti so pokazala, da ohranitev sedeža v Strasbourgu razume kot del nacionalnega interesa, neločljivo povezano s skupno evropsko zgodovino.
Mesto, po velikosti primerljivo z Ljubljano, je v njej navsezadnje odigralo pomembno vlogo, predvsem kot simbol nemško-francoske sprave v desetletjih po drugi svetovni vojni. Imenovanje Strasbourga za sedež evropskega parlamenta je bilo s tega vidika razumljivo, a ureditev je začela izgubljati smisel, ko se je moč evropske politike vse bolj centralizirala v Bruslju.
Kar je za Francijo pomemben del evropske zgodovine, je za kritike še en problematičen kompromis, sklenjen med državami članicami, s katerim na koncu ni zadovoljen nihče. Vsaj tako je to vprašanje pred kratkim strnil bruseljski analitik Dave Keating, rekoč, da v ozadju "potujočega cirkusa ni 'preveč Evrope', temveč preveč nacionalizma".
