Datum: 2.3.2025 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajsko Novo leto: Tradicionalni običaji in novosti

Včeraj, 1.3.2025, je bila najbolj pomembna novica iz Kitajske povezana z Kitajskim Novim letom, ki se imenuje tudi Praznikom pomladi (Chun Jie, ć{-15720}{-15228} 节). Kitajsko Novo leto je tradicionalni praznik z dolgo več tisočletno zgodovino, ki se še danes spoštujejo številni starodavni običaji. Praznik pomladi se prične sedem dni pred kitajskim €€{-15720}silvestrom€€™, se pravi od 23. dne 12 lunarnega meseca, in traja kar dva tedna, zaključuje pa se s Praznikom lantern, ki poteka 15. dne prvega lunarnega meseca[1].

Zgodovina Praznika pomladi

Praznik pomladi izvira iz obredov in navad čaščenja v stari kitajski agrarni družbi. Datum praznovanja so določili šele v času dinastije Han (202 pr.n.št. €€“ 220 n.št), ko je cesar Wudi odredil uporabo lunarnega koledarja. Praznik je torej močno povezan z agrarno družbo in njeno zgodovino. V starodavnih časih so bili ljudje tesno povezani z naravo in močno odvisni od zemlje, zato so pozorno spremljali njene cikle, iz česar se je počasi začel razvijati koncept €€{-15720}leta€€™[1].

Razvoj Praznika

ele v obdobju razcveta dinastije Tang (618-907 n.št) je praznovanje novega leta spremenilo svoj namen. Namesto čaščenja in molitve za blaginjo, je v ospredje stopil vidik zabave. Ljudje so dobili proste dneve, ki so jih lahko preživeli v krogu družine. Z izumom smodnika v času dinastije Song (960-1279 n.št), so petarde postale nepogrešljiv del praznovanja. Na prehodu iz dinastije Song v dinastijo Qing (1644 €€“ 1911 n.št), so praznik poimenovali Yuandan in praznovanje je postalo veliki družabni dogodek. Obiskovanje prijateljev in družine ter izmenjava daril oziroma blagoslovov, je postala stalnica. Pojavile so se tudi druge bolj zanimive aktivnosti, kot so zmajev in levji ples, hoja s hoduljami ipd.[1]

Sodobni Praznik

Leta 1912 se je vlada odločila, da opusti praznovanje Kitajskega Novega leta in lunarni koledar, ter se začne ravnati po zahodnem gregorijanskem koledarju. Ljudje niso želeli opustiti starih običajev in tradicije, zato ukrep ni zaživel. Sklenili so kompromis in v uporabo sta vstopila oba koledarja. Gregorijanski koledar je začela uporabljati vlada, pa tudi tovarne, šole in druge ustanove, lunarni koledar pa se odslej upošteva pri praznovanju tradicionalnih praznikov. Prvi dan gregorijanskega koledarja se tako imenuje Yuandan (Novoletni dan, 1. januar), prvi dan lunarnega koledarja pa Chunjie (Praznik pomladi ali Kitajsko Novo leto)[1].

Navade in Običaji

Pred začetkom praznovanja se družina loti generalnega čiščenja hiše in nakupi vse potrebno za praznovanje. Hišo okrasijo z rdečimi pomladnimi trakovi, pismenko Fu (sreča, zgoraj na sliki), izdelujejo in rezljajo pa tudi papirnate okraske iz rdečega papirja s katerimi okrasijo okna in privabljajo obilje. Nakupijo nova oblačila, predvsem za otroke. Kitajski vozli so nepogrešljiv del hišne dekoracije med praznovanjem. Sprva so jih uporabljali za navezovanje obeskov iz žada na obleke, z njimi so okrasili bambusove piščali, in zavese. Dandanes so vozli namenjeni obdarovanju in prinašajo blagoslove[1].

Žlikrofi in Nadevane Riževe Kroglice

Najpomembnejša jed v času Praznika pomladi so žlikrofi ali jiaozi. Glavna sestavina je moka, nadevi pa so različni. Navadno se jih ponudi na silvestrovo. Ker po obliki spominjajo na staro kitajsko denarno valuto, jih Kitajci jejo zato, da tudi v novem letu privabijo blaginjo. Včasih v nadev dodajo kovance, bonbone, arašide in kostanj, s čimer izrazijo različne vrste blagoslovov. Kovanec pomeni blaginjo, bonbon sladko življenje, arašidi se dodajajo za zdravje in dolgoživost, kostanj pa za vitalnost[1].

Tisti večer je tudi v navadi, da jemo nadevane riževe kroglice (yuanxiao), zato prazniku rečejo tudi festival Yuan Xiao. Yuanxiao, se imenuje tudi tangyuan. To so nadevane kroglice pripravljene iz lepljive riževe moke. Uživanje slednjih je postalo del tradicije tega praznika. Načini priprave se razlikujejo od regije do regije, nadevane pa so lahko s sladkorjem, cvetnimi listi vrtnice, sezamom, sladko pasto iz rdeče soje ali žižol. Lahko so tudi brez nadeva. Kroglice lahko prevremo, jih cvremo ali parimo, kar jim daje poseben okus[1].

Praznik Lantern

Na 15. dan prvega lunarnega meseca poteka prvo pomembnejše praznovanje, Praznik lantern, ki se ponaša z več kot 2000 letno tradicijo. V obdobju dinastije Han (206 pr.n.št. €€“ 220 n.št) se je na kitajskem razcvetel Budizem. Da bi ga še dodatno podprl, je eden izmed cesarjev zaukazal naj v cesarski palači prižgejo lanterne, s čemer so častili in izrazili spoštovanje Budi na 15. dan prvega lunarnega meseca. V obdobju dinastij Tang (618 €€“ 907), Song (960 €€“ 1279), Ming (1368 €€“ 1644) in Qing (1644 €€“ 1911), se je prižiganje lantern utrdilo kot del tradicije. Na ta večer je priporočljivo oditi na daljši sprehod, kar je samo po sebi čudovit dogodek, saj si na poti lahko ogledujemo živopisne lanterne in rešujemo uganke, zapisane na lanternah[1].

Zaradi številnih aktivnosti (levji ples, zmajev ples, hoja s hoduljami ipd), ki potekajo tisti dan, še danes velja za enega izmed najbolj aktivnih praznikov in tudi dan, ko se družina spet sreča in opazuje polno luno. Praznik pomladi je torej močan simbol združenja družine in spoštovanja tradicij, ki so bile temelj kitajske kulture skozi stoletja.