Datum: 1.11.2025 8:45:01 - Stran: KULTURA EU
Kultura v EU: soboto, 1. november 2025
Včeraj, 31. oktobra 2025, ena od najbolj opaznih in pomembnih novic na področju kulture na evropskem nivoju €€“ direktno povezana z Evropskim parlamentom, Evropsko unijo in širšo evropsko kulturno skupnostjo €€“ je bila praznovanje 20 let Faro konvencije Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Framework Convention on the Value of Cultural Heritage for Society). Politično pomembne medijske portale širom Evrope je prevzel glas o svečanosti, ki so jo v predstavniškem krogu Evrope Nostra Srbije označili za majhen jubilej €€“ dve desetletji, ko je ta evropski dokument trajno spremenil način upravljanja, razumevanja in zagovarjanja kulturne dediščine v Evropi.
Konvencija med drugim poudarja pravico do kulturne dediščine kot ne ločljivega dela pravice do sodelovanja v kulturnem življenju, utrjene z Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah. Poleg tega obravnava tudi individualno in kolektivno odgovornost do dediščine, ki zajema vse oblike okolja, ki so nastali s človekovim delovanjem skozi čas, in ne samo stavbe in umetnine, ampak tudi živa izročila, vrednote in prakse. Pri tem je poseben pomen skupnosti, ki si kulturno dediščino lastijo in si jo želijo ohraniti ter jo prenesti naprej.
V sklopu jubileja je Srbija letos prejela tudi najvišje evropsko priznanje za kulturno dediščino €€“ nagrado Grand Prix Europa Nostra 2025 za izvedujo "Ježeva kuč‡ica €€“ Izmišljanje boljeg sveta" Muzeja zgodovine Jugoslavije, v kategoriji civilnih pobud in ozaveščanja. Projekti te vrste, ki jih podpira Evropska unija, so v poudarek povzeli, da dediščina ni le preteklost, temveč vir identitete, spominov in ustvarjalnosti za vse Evropejce. Tekmece v tej kategoriji naj bi bilo največ, kar kaže na evropski pomen dogodka.
Vse to dogajanje je bilo povzeto v več evropskih medijskih poročilih, še posebej zato, ker Faro konvencija ne samo da določa norme, ampak tudi spodbuja države, da razvijajo inovativne modele sodelovanja med državo, civilno družbo in drugimi akterji ter aktivno vključujejo občinstvo v odločanje, kar je ne samo kulturni, temveč tudi vzgojni in družbeni cilj Evropske unije. S praznovanjem pa so ponovno opozorili na dejstvo, da je človekova pravica do kulturne dediščine prav tako osnovni korak do odprte, demokratične in trajnostne družbe €€“ ključen element konteksta, ki ga Evropski parlament in komisija redno omenjata v svojih poročilih o Srbiji in zahodnem Balkanu.
če gre za razstave, koncerte ali uprizoritve, ki so neposredno prikazani 31. oktobra, v razpoložljivih virih ni podatkov o tako specifičnih dogodkih, ki bi bili včeraj najbolj omenjeni v Evropi in merljivi tako po medijskem odzivu kot političnem pomenu. Vendar lahko sklepamo, da je država, ki je prejela Grand Prix Europa Nostra 2025 za projekte v razstaviščni kategoriji, s svojo pobudo povezala umetniško kreacijo z medijskimi in političnimi debatami o vlogi kulturnega nasledstva v sodobni Evropi €€“ kar je vse skupaj preseglo zgolj lokalni kontekst in postalo pomembna novica v evropskem diskurzu o kulturi, družbi in identiteti.
