Datum: 2.11.2025 8:45:01 - Stran: KULTURA EU
Kultura v EU: nedeljo, 2. november 2025
Najbolj izpostavljena novica na evropskih medijskih portalih s področja kulture, ki je bila 1. 11. 2025 neposredno povezana z Evropskim parlamentom in Evropo, je včerajšnje izglasovanje stroge in razpravljane Resolucije Evropskega parlamenta o politični situaciji v Srbiji. Poseben poudarek v tej resoluciji je bil na napadu na kulturne svoboščine, izobraževalne ustanove ter pravico do javnih in mirnih umetniških performansov, razstav in protestov, ki jih organizirajo študenti in umetniki, kar postavlja to temo v okvir alternativnih in angažiranih umetniških zvrsti.
V resoluciji, ki je prejela 457 glasov podpore evropskih poslancev, so bili srbski oblasti pozvani k takojšnji in polni izvedbi vseh priporočil mednarodnih organizacij (OEBS in ODIHR), kar naj omogoči svobodo izražanja, vključno z umetniškimi izrazi v javnem prostoru, varovanjem civilne in umetniške iniciative ter preprečevanjem represivnih ukrepov proti kulturnim organizacijam in študentskim gibanjem. EU je izrazila zaskrbljenost nad praksami omejevanja umetniških performansov, razstav, instalacij v javnem prostoru ter je v resoluciji opozorila na vladne poskuse cenzure in nadzora nad kulturnimi institucijami in kreativnimi skupinami, kar močno omejuje pluralnost kulturne scene v državi.
Posebno so bili izpostavljeni dogodki v Novem Sadu leto dni po tragičnem padcu nadstrešnice, ki je prerasel v simbol umetniškega upora in protestov. V javnih parkih in na univerzitetnih prostorih ter galerijah so študentske skupine in umetniki z razstavami, performansi, kiparskimi instalacijami ter protestno umetnostjo opozarjali na represijo, cenzuro in politizacijo javnega prostora. EU parlament je v resoluciji odločno obsodil nezakonita preprečevanja teh umetniških aktivnosti, izgon umetnikov ter politično motivirane policijske ukrepe proti kulturnim delavcem.
Gre za doslej najostrejšo resolucijo EP na temo svoboščine umetniškega izražanja in kulturne avtonomije v Srbiji. Vsebuje pozive k zaščiti neodvisne umetnosti, varovanju pravice do svobodne javne umetniške produkcije, organizacije razstav in performansov ter k sankcioniranju tistih, ki izvajajo odmazdo proti ustvarjalcem in kulturnim institucijam. Pomembno je tudi, da je dogajanje pritegnilo veliko evropske medijske pozornosti, saj presega lokalni okvir in postavlja vprašanja o širšem evropskem razumevanju svobode kulture, delovanja umetnikov ter političnega vpliva na kulturne procese.
