Datum: 12.11.2025 3:45:01 - Stran: TOP Italija
Italija z vetom nad direktivo EU o dodatni obdavčitvi plina in premoga €€“ ostre napetosti med Rimom in Brusljem
Italija je v torek, 11. novembra 2025, sprožila veliko politično in gospodarsko debato z odločitvijo, da v Evropski uniji nasprotuje novi EU direktivi, ki bi dodatno obdavčila fosilna goriva, predvsem zemeljski plin in premog. Italijanski gospodarski in finančni minister Giancarlo Giorgetti je opozoril, da bi sprejetje takšne direktive močno ogrozilo konkurenčnost italijanske industrije, zlasti energetsko intenzivnih panog, ki še vedno v veliki meri temeljijo na teh virih. Vlada premierke Giorgie Meloni je stališče predstavila kot boj za zaščito domačih podjetij ter delovnih mest, politična opozicija pa jo obtožuje, da z vetom ščiti interese največjih energetskih koncernov in zanemarja nujno potrebo po energetski tranziciji[1].
Spor z EU je bil tema številnih naslovnic italijanskih časopisov in sproža živahne razprave v parlamentu in javnosti. Protiukrepi Bruslja so odprta možnost, kar je v Italiji povzročilo dodatno negotovost glede cen energije v zimskem času ter ogrozilo investicijsko klimo. Vzporedno s tem je v Italiji v porastu razprava o reformi davčnega sistema, kjer vlada napoveduje, da bo vztrajala pri 21-odstotni "cedolare secca" za kratkoročne najeme in uvaja razne ugodnosti za srednji sloj, kar opozicija označuje za darilo premožnim. Afera okrog domnevno spornega delovanja italijanskega regulatorja za varstvo osebnih podatkov (Garante privacy), kjer se izmenjujejo medstrankarske obtožbe o konfliktu interesov, v ozadju samo še dodatno zaostruje politično vzdušje v državi[1].
Vse skupaj kaže na napet politično-gospodarski trenutek v Italiji, ki z odločno obrambno držo pred evropskimi okoljskimi regulacijami brani domače interese €€“ obenem pa se mora soočati tako z notranjimi delitvami kot z realnostjo energetske prihodnosti. Vladajoča koalicija je prepričana, da deluje v korist delavcev in podjetij, ekološki aktivisti in opozicijske stranke pa svarijo pred zamujenimi priložnostmi za prehod v zeleno gospodarstvo ter morebitno finančno izolacijo na evropskem trgu[1].
