Datum: 26.11.2025 3:45:01 - Stran: TOP Madžarska
Evropski voditelji v Budimpešti proti Orbanovi prepovedi Budapest Pride: zgodovinski trenutek v boju za človekove pravice
Včeraj, 25. novembra 2025, je Budimpešta postala središče evropske politične pozornosti, saj so se številni pomembni evropski voditelji in predstavniki civilne družbe zbrali v madžarski prestolnici kot odgovor na kontroverzno prepoved organizacije dogodkov LGBTQ+ skupnosti, vključno z Budapest Prideom[1]. Dogodek je sprožil močne odzive po vsej Evropi, saj je madžarska vlada marca letos sprejela zakon, ki prepoveduje javna zbiranja, ki "promičejo ali prikazujejo" LGBTQ+ skupnost, kar je de facto pomenilo prepoved tradicionalne parade ponosa.
Ključne evropske osebnosti, med njimi Ursula von der Leyen, šefinja Evropske komisije, ter ministri in župani iz panije, Francije, Belgije in Nizozemske, so jasno podprli pravico do svobodnega izražanja in poudarili, da je svoboda zbiranja temeljna evropska vrednota[1]. Von der Leyen je v svojem videonagovoru pozvala oblasti, naj dovolijo dogodek, češ da "bodo vedno zaveznik LGBTQ+ skupnosti na Madžarskem in v širši Evropi".
Madžarski premier Viktor Orban je sicer pozval prebivalce, naj ne sodelujejo na shodu, a hkrati poudaril, da vladni ukrepi ne bodo vključevali sile. Kljub temu so se številni evropski politiki odločili za udeležbo, pri čemer so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitne uporabe tehnologij za prepoznavanje obrazov, s katerimi bi oblasti kaznovale udeležence, kar že preiskuje Evropska komisija kot možno kršitev evropske zakonodaje[1].
Sam dogodek v Budimpešti je imel močno simbolično in politično sporočilo: Evropa želi pokazati, da Madžarska ni le aktualna oblast, temveč dom različnih ljudi z raznolikimi vrednotami. Mestni organizatorji so izpostavili, da je dogodek zgodovinskega pomena v boju proti represivnim režimom in za zaščito osnovnih človekovih pravic ter evropskih vrednot[1].
Ta razvoj dogodkov na Madžarskem ni pomemben le za tamkajšnjo družbo, temveč tudi za prihodnost evropske politike in odnosa do človekovih pravic v regiji. V ospredje prihajajo vprašanja o meji državne moči, svobodi izražanja ter vlogi Evropske unije pri varovanju temeljnih pravic svojih članic.
