Datum: 11.12.2025 13:07:43 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 10. december 2025
Na vprašanje, katere bolezni so bile včeraj najpogostejše v Sloveniji, ni mogoče dati natančnega, statistično utemeljenega odgovora, ker za posamezen dan ni javno dostopnih sprotnih podatkov po diagnozah na ravni celotne države. Redne statistike NIJZ in drugih institucij praviloma prikazujejo trende po tednih, mesecih ali letih in so objavljene z zamikom, zato na podlagi javnih virov ne moremo z gotovostjo navesti točnih včerajšnjih "najpogostejših bolezni". Vendar pa iz daljših časovnih pregledov vemo, da so med najpogostejšimi težavami v Sloveniji kronične nenalezljive bolezni, kot so obolenja srca in ožilja, rakava obolenja, presnovne bolezni ter bolezni kostno-mišičnega sistema, ki dolgoročno povzročajo največ hospitalizacij, invalidnosti in smrti, zato prav te skupine diagnoz v povprečju najbolj obremenjujejo zdravstveni sistem skozi celo leto[1]. Poleg teh kroničnih bolezni pa v posameznih obdobjih izstopajo tudi sezonske nalezljive bolezni; v hladnejšem delu leta se denimo redno pojavljajo valovi respiratornih okužb, kar se odraža v povečanem številu obiskov v ambulantah družinske medicine in pediatrije, pa tudi v večjem številu bolniških odsotnosti med zaposlenimi[2].
Kot konkreten primer takšnega sezonskega vala lahko pogledamo dogajanje v obalnih zdravstvenih domovih, kjer so pred kratkim opisali izrazit porast bolnikov z različnimi okužbami dihal, tako v ambulantah za odrasle kot v pediatričnih ambulantah, pri čemer so v kratkem času zaznali celo podvojitev števila obravnav[2]. Tamkajšnji zdravniki in vodstvo zdravstvenih domov poročajo, da je bilo med obravnavanimi bolniki največ takih z različnimi respiratornimi okužbami, med katerimi so posebej izpostavili določene virusne in bakterijske povzročitelje ter poudarili, da obolevnost ne prizadene le otrok in staršev, ampak tudi zdravstveno osebje, kar povzroči dodatno kadrovsko obremenitev zaradi bolniških odsotnosti[2]. Takšni primeri lepo pokažejo, kako se v praksi na ravni posamezne regije prepletata dolgoročna prisotnost kroničnih bolezni in kratkoročno nihanje števila akutnih okužb; kronične bolezni ustvarjajo stalno, predvidljivo breme, medtem ko sezonski porasti nalezljivih bolezni v nekaj tednih ali mesecih povzročijo nenaden pritisk na ambulante in urgentne službe, zato morajo zdravstvene ustanove sproti prilagajati organizacijo dela in razporeditev kadra.
če pogledamo širše, javnozdravstveni podatki za Slovenijo kažejo, da so kronične nenalezljive bolezni, zlasti obolenja srca in žilja ter maligne bolezni, že vrsto let glavni vzrok prezgodnje umrljivosti in dolgotrajne obolevnosti, kar pomeni, da so v vsakem povprečnem dnevu, tudi včeraj, verjetno predstavljale pomemben del obravnav v primarnem in bolnišničnem zdravstvenem varstvu[1]. S tem so povezani tudi številni zapleti, ki jih bolniki doživljajo kot "konkretne primere" €€“ od nenadnih poslabšanj kroničnih stanj, ki zahtevajo nujno pomoč ali hospitalizacijo, do rednih kontrolnih pregledov, prilagajanja terapije in rehabilitacije po resnejših dogodkih, kot so na primer srčno-žilni zapleti ali onkološka zdravljenja. V vsakdanji klinični praksi se ti kronični in akutni problemi pogosto pojavljajo hkrati pri istem človeku; nekdo z dolgoletnimi kroničnimi težavami lahko denimo v sezoni respiratornih okužb dodatno zboli za akutno virusno boleznijo, kar še poslabša njegovo osnovno stanje in zahteva več stikov z zdravstvenim sistemom. Zaradi vsega naštetega lahko na podlagi razpoložljivih virov le sklepamo, da so bile včeraj med najpogostejšimi težavami pri nas iste skupine bolezni, ki dolgoročno prevladujejo v statistikah, hkrati pa je v jesensko-zimskem obdobju skoraj gotovo pomemben delež obravnav predstavljal tudi val akutnih okužb dihal, tako kot ga zadnja leta občasno podrobneje opisujejo posamezni zdravstveni domovi in mediji[1][2].
