Datum: 12.12.2025 10:55:13 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 11. december 2025
Za včeraj za Slovenijo ni javno dostavnih podatkov po posameznem dnevu, zato ni mogoče natančno in zanesljivo navesti, katere bolezni so bile prav tisti dan najpogostejše. Na voljo so le tedenska oziroma sezonska poročila in daljša časovna povprečja, iz katerih lahko razberemo, katere skupine bolezni so trenutno v ospredju in jih lahko razumemo kot najpogostejše vzroke obiska pri zdravniku v zadnjih dneh ali tednih, ne pa za točno določen včerajšnji datum.
Po rednih poročilih o gripi, covidu€€‘19 in drugih akutnih okužbah dihal, ki jih pripravlja NIJZ, je v zadnjih tednih v ospredju predvsem povečano število obiskov zaradi gripe podobne bolezni in drugih akutnih okužb dihal, zlasti pri majhnih otrocih, skupna incidenca teh obolenj je v območju srednje intenzitete.[2] Laboratorijski podatki kažejo, da pri respiratornih okužbah trenutno prevladuje virus influence tipa A, kjer je daleč najpogostejši podtip A(H3N2), manj je A(H1N1)pdm09, prisotne so tudi okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) in z virusom SARS€€‘CoV€€‘2, pri katerem delež pozitivnih vzorcev v zadnjih tednih ni izrazito naraščal.[2] Zdravstveni domovi na terenu opisujejo, da se v praksi to kaže kot obdobje, ko prihaja veliko bolnikov z vročinskimi dihalnimi okužbami, pri otrocih in odraslih, s pogostimi odsotnostmi v šolah in na delovnih mestih.[5]
V posameznih regijah zdravniki dodatno poročajo o pogostih bakterijskih okužbah žrela, na primer streptokoknih anginah, ki jih obravnavajo vzporedno z gripo in ostalimi virusnimi okužbami dihal.[5] V ambulantah družinske medicine se tak dan pogosto zvrstijo primeri otrok z visoko vročino, bolečinami v žrelu in povečanim številom angin, ob tem pa še številni odrasli z močnim kašljem, bolečinami v mišicah in utrujenostjo zaradi gripe podobnih obolenj. V bolnišnicah in urgence pa pridejo predvsem tisti z zapleti, kot so izrazite težave z dihanjem, dehidracija pri otrocih ali poslabšanje kroničnih bolezni pri starejših zaradi akutne okužbe.
če pogledamo širše in ne le nalezljivih bolezni, slovenski podatki za zadnja leta kažejo, da med najpogostejšimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi prebivalstva izstopajo srčno€€‘žilne bolezni, različne oblike raka, sladkorna bolezen, bolezni kostno€€‘mišičnega sistema in duševne motnje.[10] Te bolezni ne povzročajo nujno vsakodnevnega naglega porasta obiskov, kot ga vidimo pri sezoni gripe ali prehladov, vendar so stalno prisotne in predstavljajo velik delež rednih kontrolnih pregledov, obravnav v specialističnih ambulantah ter hospitalizacij. Pri raku na primer Slovenija sodi med države EU z nadpovprečno incidenco in prevalenco, kar pomeni, da z rakom živi že več kot 125.000 ljudi; najpogosteje gre za rak prostate pri moških ter rak dojk pri ženskah, pomemben delež pa predstavljajo tudi pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke.[1] Za tipičen včerajšnji dan to pomeni, da so bili v onkoloških ambulantah in bolnišnicah številni kontrolni pregledi, diagnostične preiskave in kemoterapije pri ljudeh z že znanimi diagnozami raka, del njih pa je verjetno prejel tudi novo diagnozo.
V istem času potekajo obravnave številnih bolnikov s kroničnimi srčno€€‘žilnimi boleznimi, kot so koronarna bolezen srca, srčno popuščanje ali hipertenzija, in s sladkorno boleznijo, ki potrebe po zdravstveni oskrbi ne pogojujejo samo z akutnimi poslabšanji, temveč tudi z rednim spremljanjem in prilagajanjem zdravljenja.[10] To so bolezni, zaradi katerih je slovenski zdravstveni sistem obremenjen prav vsak dan v letu, tako v ambulantah kot v bolnišnicah, zato lahko rečemo, da so bile tudi včeraj, skupaj z akutnimi okužbami dihal, med najpogosteje obravnavanimi zdravstvenimi težavami, čeprav za posamezen dan nimamo ločenih uradnih številk.
