Datum: 17.12.2025 4:45:01 - Stran: TOP EU
Evropski voditelji v Berlinu dogovorili varnostne garancije za Ukrajino in zavezali k skupni obrambi proti Rusiji
16. decembra 2025 je bila v Berlinu po dveh dneh pogovorov dosežena ključna diplomatska prelomnica: evropski voditelji so se strinjali o obsežnih varnostnih garancijah za Ukrajino, ki vključujejo zavezo k obrambi Kijeva v primeru prihodnjega ruskega napada. Dogovor, objavljen v izjavi zvečer, so podpisali voditelji Velike Britanije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Norveške, Poljske in vedske ter predsednik Evropskega sveta in predsednica Evropske komisije, s sodelovanjem ZDA[1][3]. Med ukrepi je predvidena evropska oborožena sila s podporo ZDA neposredno na ukrajinskih tleh, ameriško vodeni mehanizem za nadzor morebitnega premirja ter podpora Ukrajini pri pristopu k Evropski uniji[1].
Ta prelomnica prihaja tik pred ključnim vrhom EU voditeljev v Bruslju, kjer bodo odločali o zbiranju 90 milijard evrov za financiranje ukrajinskih proračunskih in vojaških potreb v letih 2026 in 2027[1]. Dogovor naslavlja globoke nesoglasja z Rusijo, ki želi pridobiti čim več ozemlja, hkrati pa krepi evropsko strateško avtonomijo v luči novih ameriških varnostnih prioritet[2]. Kremelj je že izrazil nasprotovanje vpletenosti Evrope v pogovore na podlagi ameriškega načrta, kar napetosti še stopnjuje[3].
V širšem kontekstu podpira ta novica druge iniciative, kot je podpis konvencije o mednarodni komisiji za odškodnine Ukrajini v Haagu, ki so jo podprle Ukrajina, 34 držav (vključno s Slovenijo) in Evropska komisija; ta bo v okviru Sveta Evrope obravnavala škodo od ruske agresije, z začetnim prispevkom EU v višini 1 milijon evrov prek visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas[3]. Prav tako se povezuje z pozivi za krepitev obrambe vzhodnega krila EU in Nata po srečanju v Helsinkih[3]. Ta razvoj označuje premik k konkretnim ukrepom za evropsko varnost, kljub izzivom kot so ruska agresija in transatlantske razlike, ter krepi položaj EU pred prihajajočimi odločitvami v parlamentu in svetu[2]. (248 besed)
