Datum: 23.12.2025 4:45:01 - Stran: TOP EU
Slovenski finančni minister Boštjančič na delovnem obisku v Kijevu krepi partnerstvo z Ukrajino med vojno in obnovo
22. decembra 2025 je bila ena najbolj pomembnih novic iz konteksta Evropske unije povezana z delovnim obiskom podpredsednika slovenske vlade in ministra za finance Klemena Boštjančiča v Kijevu. Na povabilo ukrajinskega ministra za finance Sergija Marčenka je Boštjančič s slovensko delegacijo opravil dvodnevni obisk, ki potrjuje trdno in dolgoročno partnerstvo med Slovenijo in Ukrajino kljub ruski agresiji. Obisk poudarja slovensko zavezanost podpori Ukrajini v času vojne ter pri njeni povojni obnovi, kar je ključno vprašanje za celotno EU.[2]
Ta dogodek je pomemben, saj Slovenija kot članica EU aktivno sodeluje pri stabilizaciji Ukrajine, ki je kandidatka za članstvo v Uniji. Minister je v Kijevu verjetno razpravljal o finančni pomoči, obnovitvenih projektih in gospodarskem sodelovanju, kar se ujema z evropskimi iniciativami za povojno Ukrajino. Hkrati to krepi slovensko vlogo v širšem evropskem okviru, kjer se države članice dogovarjajo o varnostnih garancijah in širitvi EU. Na primer, evropska komisarka za širitev Marta Kos je prav tako poudarila članstvo Ukrajine v EU kot politični steber varnosti, čeprav pogajanja potekajo v izjemno zahtevnih razmerah €€“ med bombami in vojno, kar je edinstven primer v zgodovini širitve.[1][2]
Obisk Boštjančiča je del širšega konteksta EU aktivnosti na področju Ukrajine, kot so razprave o obnovi in integraciji. Slovenija tako ne le podpira humanitarno pomoč, ampak tudi spodbuja svoja podjetja k sodelovanju v obnovitvenih projektih, podobno kot je Kos razpravljala z ministrom Matjažem Hanom o pripravi slovenskih firm na projekte v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu.[1] To krepi evropsko enotnost proti ruski agresiji in kaže na praktično dimenzijo EU podpore. V primerjavi z drugimi novicami, kot so neformalna zasedanja notranjih ministrov v Ki{-15690}benhavnu ali odobritev evropskih sredstev za projekte v Sloveniji, je ta obisk izstopal po neposredni povezavi z vojno v Ukrajini, ki ostaja prioriteta EU.[2][3]
Poleg tega ta novica odraža širše trende v EU, kjer se države kot Slovenija in Belgija zavzemajo za zaščito mednarodnega pravosodja pred sankcijami tretjih držav, kar je Brglez izpostavil na zasedanju v Kopenhagnu.[2] Obisk v Kijevu torej ni izoliran, temveč del mreže evropskih prizadevanj za varnost, obnovo in širitev, kar bo imelo dolgoročne posledice za stabilnost Evrope. (248 besed)
