Datum: 5.1.2026 17:24:49 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v nedeljo, 4. januar 2026

V Sloveniji natančni podatki o najpogostejših boleznih za včeraj, torej nedeljo 4. januar 2026, niso javno dostopni v realnem času, saj epidemiološko spremljanje običajno zajema tedenske ali letne povprečja prek institucij, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje, vendar lahko na podlagi nedavnih trendov in uradnih poročil ocenimo, da med najpogostejšimi ostajajo kronične bolezni, kot so rakave obolenja, možganska kap in druge srčno-žilne težave, ki predstavljajo veliko breme za zdravstvo. Rak je po podatkih Državnega programa obvladovanja raka 2022€€“2026 v Sloveniji največje javnozdravstveno breme, saj je glavni vzrok smrti pri moških in drugi pri ženskah, letno zboli okoli 15.000 ljudi, umre pa več kot 6.000, pri čemer se incidenčna stopnja povečuje za približno 2 odstotka na leto zaradi staranja prebivalstva in življenjskega sloga, kot sta kajenje in nezdrava prehrana, ki sta povezana z najpogostejšimi oblikami, kot so raki kože, prostate, debelega črevesa, pljuč in dojke, ki skupaj zajemajo 60 odstotkov vseh primerov.[1] Posebej zaskrbljujoče je naraščanje pljučnega raka pri ženskah, kjer se stopnja povečuje za skoraj 6 odstotkov letno, medtem ko pri moških upada, kar kaže na spremembe v kajenjskih navadah in okolijskih dejavnikih, ki vplivajo na dolgotrajno izpostavljenost. Poleg tega je možganska kap opisana kot najpogostejša nevrološka bolezen, ki vsako leto prizadene več kot 4.000 Slovencev, od tega umre skoraj 2.000, večinoma žensk, in pušča številne invalide, zlasti med mlajšimi, saj se delež takih primerov povečuje zaradi dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, kajenje in nen aktivnost, kar poudarjajo strokovnjaki v okviru svetovnih kampanj.[3] Ti primeri ilustrirajo, kako se najpogostejše bolezni v Sloveniji navezujejo na preventivne ukrepe, kot so presejalni programi za raka debelega črevesa ali materničnega vratu, kjer so standardizirane incidence pokazale rast, a tudi možnosti za zgodnje odkrivanje, ki bi zmanjšalo umrljivost. čeprav akutne okužbe, kot so invazivne pnevmokokne ali meningokokne, spremljajo v epidemioloških poročilih, ne dosegajo te ravni pogostosti kot kronične, medtem ko dolgotrajni covid dodaja nove izzive pri hospitaliziranih bolnikih.[5][6] Skupno ti podatki kažejo, da bi včerajšnje najpogostejše bolezni verjetno sledile tem vzorcem, saj se dnevne nihanja ne spreminjajo drastično brez večjih izbruhov, kot je bila nedavna bolezen modrikastega jezika pri živalih, ki ne vpliva neposredno na ljudi.[2] Za točne dnevne statistike bi bilo treba preveriti aktualne obvestila NIJZ ali bolnišnic, ki pa niso na voljo v trenutnih virih.