Datum: 6.1.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Zoran Milanovič‡ zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev na Hrvaškem z zgodovinsko prednostjo
5. januarja 2026 je drugi krog predsedniških volitev na Hrvaškem prinesel odločilno zmago Zoranu Milanovič‡u, kandidatu opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP), ki je postal predsednik za naslednjih pet let. Milanovič‡ je premagal Dragna Primorca, kandidata vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), z skoraj tri četrtinami vseh glasov, kar predstavlja največjo razliko v zgodovini hrvaške osamosvojitve.[3]
Ta izid je šokiral mnoge, saj je Milanovič‡ova zmaga ogromna in presenetljiva, kljub temu da je veljal za favorita. Politični analitik dr. Aleš Maver je v oddaji na Radiju Ognjišče ocenil, da je HDZ volitve jemala z "levo roko": nihče razen Primorca ni hotel kandidirati, saj je bil poraz predvidljiv. Maver opozarja, da se bo to maščevalo vladajoči stranki, saj jih čakajo pomembne lokalne volitve letos, kjer bi razsežnost poraza lahko vplivala na podporo HDZ.[3]
Razlogi za takšen izid so večplastni. Hrvati si očitno želijo ravnotežja med predsednikom in vlado iz različnih taborov, kar zagotavlja Milanovič‡ kot levosredinski predsednik ob desnosredinski vladi Andreja Plenkovič‡a. Poleg tega je Plenkovič‡ zameril del desnice v HDZ, ki ga obtožuje, da stranko vodi v smer "zahodnoevropskih konzervativcev brez prave konzervativnosti". Milanovič‡ ni prepričal le levico in Hrvaško kmečko stranko, temveč tudi mnoge desne volivce, razočarane nad Plenkovič‡em.[3]
Napetosti so vidne tudi v tem, da se premier Plenkovič‡ in predsednik sabora Gordan Jandrokovič‡ ne bosta udeležila Milanovič‡eve inavguracije, kar pripisujejo njegovemu "očitnemu kršenju ustave". Maver napoveduje, da bo Milanovič‡ v prihodnje "nagajal" Plenkovič‡u, kljub svojemu preteklemu porazu na parlamentarnih volitvah. Ta zmaga krepi Milanovič‡evo pozicijo kot "bleščečega zmagovalca" in poglobljuje politično polarizacijo na Hrvaškem, kjer že leta obstaja razkol med Plenkovič‡em in "vsi proti njemu".[3]
Volitve so bile pomembne tudi zaradi prihajajočega hrvaškega predsedovanja Svetu EU, ki se začne kmalu zatem; prvi dogodki so načrtovani že 9. januarja.[2] Ta novica izstopa kot najbolj pomembna iz Hrvaške 5. januarja 2026, saj neposredno vpliva na politično stabilnost države in njene odnose z EU ter sosednjo Slovenijo. (248 besed)
