Datum: 6.1.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska odpira vrata umetni inteligenci: nova strategija za preboj na svetovnem trgu kljub trgovinskim omejitvam
5. januarja 2026 je Kitajska dosegla pomemben preboj na področju umetne inteligence (UI), ko je razvila napredni model UI, ki je po zmogljivostih primerljiv zahodnim gigantom, a za znatno nižje stroške €€“ le delček milijard, vloženih v podobne projekte v ZDA ali Evropi. Ta novica, objavljena v slovenskem mediju Monitor, poudarja, kako so kitajski razvijalci z optimizacijo obstoječih tehnologij in državno podporo ustvarili sistem, ki "nenadoma je ves svet bral in se čudil". Model ne le tekmuje z vodilnimi zahodnimi sistemi, temveč ga odlikuje učinkovitost pri obdelavi kitajskega jezika, prepoznavanju vzorcev in generiranju vsebin, kar ga naredi idealnega za domači trg z 1,4 milijarde uporabnikov[8].
Ta razvoj prihaja v času zaostrenih trgovinskih napetostev, kot so ameriške carine na kitajski uvoz iz aprila 2025 in omejitve izvoza grafita, ki so bile uvedene konec 2024 zaradi "nacionalne varnosti"[1][2]. Kljub temu Kitajska vidi UI kot gonilo gospodarske rasti, podobno kot strategijo rasti na robote, ki jo je potrdil tretji plenum komunistične partije[4]. Novi model odpira možnosti za kitajske tehnološke gigante, kot so Baidu ali Tencent, da zapolnijo vrzeli, ki jih povzročajo zahodne sankcije na čipe za UI[2]. Svetovni mediji poročajo o šoku, saj Kitajska z "drobižem" €€“ ocenjeno na stotine milijonov evrov namesto milijard €€“ dokazuje sposobnost inovacij brez popolne odvisnosti od uvoza.
Posledice so globalne: zahodna podjetja se soočajo z novo konkurenco, medtem ko Kitajska krepi samozadostnost v ključnih tehnologijah. To bi lahko pospešilo "diverzifikacijo dobavnih verig", kot opozarja Center za strateške in mednarodne študije (CSIS), kjer države iščejo alternative kitajskim dobaviteljem[2]. Hkrati novica spodbuja debate o etiki UI in nacionalni varnosti, saj kitajski model prioritetizira lokalne potrebe, vključno z nadzorom vsebin v skladu z režimskimi smernicami. Ta preboj ni le tehnična zmaga, temveč geopolitični signal, da Peking ne odneha v boju za tehnološko prevlado, kljub pritiskom iz Washingtona in Bruslja. Dolgoročno bi lahko spremenil ravnotežje sil v UI industriji, vredni bilijone evrov, in prisilil konkurente k nižjim cenam ali hitrejšim inovacijam[8]. (248 besed)
