Datum: 7.1.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
Neformalno vrhunsko srečanje EU voditeljev v Ki{-15688}benhavnu zaradi dronskih incidentov in podpore Ukrajini

Včeraj, 6. januarja 2026, je bila najbolj pomembna novica iz Evropske unije neformalno zasedanje voditeljev držav članic EU v danski prestolnici Ki{-15688}benhavn, ki se je osredotočilo na krepitev evropske obrambe in podporo Ukrajini v luči nedavnih ruskih dronskih vdorov v zračni prostor članic, kot sta Poljska in Romunija.[1] Predsednik Evropskega sveta Anti{-14974}nio Costa je v vabilu poudaril potrebo po pospešitvi obrambnih zmogljivosti do leta 2030, z namenom vzpostavitve skupnega razumevanja pričakovanj od EU in držav članic.[1] Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k odločnemu enotnemu odzivu ter napovedala predlog za dronski zid na vzhodnem krilu unije, namenjen zaznavanju in uničevanju dronov, v sodelovanju z Ukrajino in Nato.[1]

Zasedanje je obravnavalo tudi nadaljnjo podporo ukrajinskim oboroženim silam prek Koalicije voljnih, povečanje pritiska na Rusijo z 19. svežnjem sankcij €€“ vključno s prepovedjo uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) od leta 2027 €€“ ter doseganje pravičnega miru.[1] EU je nedavno zagotovila 150 milijard evrov prek instrumenta SAFE za skupno naročanje vojaške opreme, za kar je zaprosilo 19 članic, med njimi Slovenija ne direktno za posojilo, a se pridružuje naročilom; dodatno je 16 članic, vključno s Slovenijo, zaprosilo za odstopanja od javnofinančnih pravil, kar bo prineslo 650 milijard evrov naložb v obrambo.[1] Evropski komisar Andrius Kubilius je po sestanku z obrambnimi ministri desetih vzhodnih in severnih članic ter Ukrajine podprl te ukrepe.[1]

Ta novica izstopa zaradi neposredne povezave z varnostnimi grožnjami, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, in predstavlja pomemben korak k evropski obrambni avtonomiji, ločeno od drugih dogodkov, kot je prihod Zelenskega v Berlin.[1][2] (248 besed)