Datum: 9.1.2026 10:29:03 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 8. januar 2026

Na vprašanje, katere bolezni so bile včeraj najpogostejše v Sloveniji, ni mogoče odgovoriti natančno, ker podatki o obolevnosti pri nas niso objavljeni v obliki dnevnih, temveč tedenskih ali mesečnih poročil Nacionalnega inštituta za javno zdravje in drugih ustanov, pri čemer se obdelujejo prijave zdravnikov in laboratorijev in se zato statistika vedno nanaša na zaključena obdobja, ne na posamezen dan.[1] če želimo razumeti, kaj je bilo "najpogosteje" včeraj, si moramo zato pomagati s kratkoročnimi vzorci iz zadnjih tednov in let ter z vednostjo, katere skupine bolezni običajno povzročajo največ obiskov pri zdravniku in na urgenci v zimskem času.

V hladnem delu leta v statistiki pogosto izstopajo različne okužbe dihal in virusne črevesne bolezni, med slednjimi so v zadnjih letih stalno precej pogoste norovirusne okužbe, saj je bilo na primer v letu 2025 do 52. tedna prijavljenih več kot dva tisoč primerov noroviroze, z značilno koncentracijo obolelih v domovih za starejše in v regijah z več starejšim prebivalstvom.[1] Podobno se spremljajo tudi rotavirusne okužbe, ki so pogost razlog za obiske pri pediatru pri najmlajših otrocih; v istem obdobju leta 2025 je bilo prijavljenih več sto primerov, največ pri dojenčkih v prvem letu življenja.[1] čeprav ti podatki niso dnevni, kažejo, da so prav takšne črevesne virusne okužbe v zimskih mesecih praktično vsak dan med najpogostejšimi razlogi za akutne zdravstvene težave, ki zahtevajo vsaj posvet z zdravnikom.

Poleg nalezljivih bolezni pa se v vsakdanji klinični praksi močno odražajo tudi sezonske razmere in življenjski slog. V obdobjih nizkih temperatur in poledice, kakršne Slovenija redno doživlja pozimi, urgentni centri poročajo o velikem številu poškodb zaradi padcev na snegu in ledu; v Ljubljani so denimo v enem izmed zelo ledenih tednov na urgenci oskrbeli več kot 160 poškodb, ki so bile neposredno posledica zdrsov na poledelih ulicah.[3] Takšne poškodbe €€“ od zvinov in udarcev do zlomov €€“ niso bolezni v klasičnem pomenu besede, vendar so eden najpogostejših razlogov za nujno obravnavo v določenih vremenskih razmerah in zato pomembno sooblikujejo "sliko" najpogostejših zdravstvenih težav na posamezen dan.

V ambulantah družinske medicine in ginekologije so med stalno prisotnimi razlogi za obisk tudi različne ginekološke in spolno prenosljive okužbe, pri katerih epidemiološko breme ostaja visoko, saj strokovna srečanja in pregledi podatkov poudarjajo, da spolno prenosljive okužbe še naprej predstavljajo pomemben javnozdravstveni izziv v Sloveniji.[2] Med pogostimi težavami, zaradi katerih se ženske obračajo na ginekologa, je spremenjen nožnični izcedek in spremljajoče neprijetnosti, kar je pogosto povezano z disbiozo nožnične mikrobiote in okužbami; v raziskavah so med preiskovankami zaznali tudi pomemben delež spolno prenosljivih povzročiteljev, kot sta Chlamydia trachomatis in Mycoplasma hominis.[2] Tudi te težave so v praksi prisotne vsak dan in ne sledijo tako izraziti sezonskosti kot nekateri virusi, zato realno prispevajo velik delež k strukturi ambulantnih obiskov na katerikoli dan v letu.

Pri kroničnih nenalezljivih boleznih, na primer srčno-žilnih obolenjih in sladkorni bolezni, se obolevnost in umrljivost praviloma ne merita na dnevni ravni, temveč dolgoročno, a ravno te bolezni po obsegu predstavljajo največje breme za slovenski zdravstveni sistem, kar je prepoznano tudi v nacionalnih strategijah razvoja zdravstva, kjer so posebej omenjeni projekti Evropske unije za skupno ukrepanje na področju srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni, v katere je vključena tudi Slovenija.[9] To pomeni, da tudi če včeraj ni bilo opaznega "izbruha" ali nenadnega porasta neke specifične infekcijske bolezni, je bilo v ozadju v ambulantah in bolnišnicah verjetno največ stikov povezanih prav z obravnavo bolnikov s kroničnimi obolenji, ki potrebujejo redno spremljanje, prilagajanje terapije ali obravnavo zaradi poslabšanja stanja.

če vse to povežemo, lahko rečemo, da so bile včeraj v Sloveniji med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami zelo verjetno akutne okužbe dihal in prebavil, ki sezonsko krožijo v populaciji, redni primeri virusnih črevesnih bolezni, kot so okužbe z norovirusi in rotavirusi, številni obiskovalci urgentnih služb zaradi poškodb, povezanih z zimskimi razmerami, stalni tok pacientov s kroničnimi srčno-žilnimi in presnovnimi boleznimi ter redno prisotne ginekološke in spolno prenosljive okužbe, ki pogosto privedejo do obiska ambulante.[1][2][3][9] Ker pa se uradna statistika objavlja z zamikom in združuje podatke v daljša obdobja, je natančna dnevna razvrstitev po pogostnosti nemogoča; možno je le skleniti, katere skupine bolezni so v sedanjem letnem času in ob znanih razmerah najverjetnejši glavni razlogi, da so ljudje včeraj iskali zdravstveno pomoč.