Datum: 10.1.2026 10:44:53 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v petek, 9. januar 2026
Na vprašanje, katere bolezni so bile včeraj najpogostejše v Sloveniji, ni mogoče odgovoriti natančno, ker za posamezen dan ni javno dostopne centralne statistike, ki bi sproti seštevala vse obiske pri zdravnikih in diagnoze na ravni države.[3] Zdravstvena statistika se običajno zbira in objavlja agregirano po daljših obdobjih, na primer po mesecih ali letih, zato lahko govorimo predvsem o tipičnih vzorcih in sezonskih nihanjih, ne pa o zanesljivem €€{-14949}lestvičenju€€{-14939} bolezni za točno določen včerajšnji datum.[1][3]
če pogledamo, kaj je za Slovenijo značilno v hladnem delu leta, ko smo tudi zdaj, v statistiki pogosto izstopajo različne okužbe dihal ter virusne črevesne bolezni.[4] V praksi to pomeni, da ambulante in dežurne službe največkrat obremenjujejo akutne okužbe zgornjih dihal, različne oblike prehladnih stanj in sezonske viroze, občasno pa se pojavijo tudi manjši lokalni izbruhi črevesnih okužb, ki so lahko povezani z vrtci, šolami ali domovi za starejše.[4] Temu se pridružujejo še kronične bolezni, ki so pri nas dolgoročno med najpomembnejšimi vzroki obolevnosti in umrljivosti, na primer bolezni obtočil, dihal ter skeletno€€‘mišičnega sistema, ki zahtevajo redne kontrolne preglede in pogosto vodijo do ponavljajočih se obiskov pri zdravnikih.[1]
Med konkretnimi primeri, ki obremenjujejo slovenski zdravstveni sistem skozi vse leto, so na eni strani kronične bolezni, pri katerih gre za dolgotrajno spremljanje bolnikov, prilagajanje terapije in preprečevanje zapletov, na drugi strani pa akutna stanja, ki nenadoma sprožijo obisk pri osebnem zdravniku ali na urgenci. Kronične bolezni pogosto pomenijo, da se isti ljudje večkrat vračajo v ambulante, na redne kontrole, laboratorijske preiskave in specialistične obravnave, zato se v statistiki pojavljajo kot zelo pogost razlog stika z zdravstvom, čeprav ne gre nujno za na novo nastale primere bolezni.[1] Akutne okužbe dihal in črevesne okužbe pa se praviloma širijo v valovih; v posameznih tednih, zlasti pozimi, lahko zelo hitro povečajo število obiskov pri zdravniku, kar se odrazi tudi v daljših čakalnih vrstah in večji obremenitvi urgentnih služb.[4]
Pomembno je tudi, da se del bolezni sploh ne odrazi v uradnih statistikah za €€{-14949}včeraj€€{-14939}, ker veliko ljudi blažje okužbe preboli doma brez obiska zdravnika, nekateri pa se odločijo za samoplačniške ali zasebne oblike obravnave, ki niso vedno vključene v iste podatkovne baze. To pomeni, da tudi če bi imeli natančne podatke javnega zdravstva za en dan, bi to še vedno bil le približen odsev dejanske slike obolevnosti v populaciji. Zato se pri opisu najpogostejših bolezni naslanjamo na sezonske trende, znane dolgoročne vzorce iz poročil Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter izkušnje iz ambulantne prakse, ne pa na natančen dnevni €€{-14949}seznam€€{-14939}, ki ga za včerajšnji dan preprosto ni mogoče zanesljivo sestaviti.[1][3][4]
