Datum: 13.1.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
Svet EU odobrava podpis megapodpisa EU-Mercosur, kljub nasprotovanju kmetov
12. januarja 2026 je bil eden najpomembnejših dogodkov v EU odločitev Sveta EU za zeleno luč podpisu obsežnega partnerstva in trgovinskega sporazuma z Mercosurjem (skupino držav Južne Amerike: Brazilija, Argentina, Paragvaj, Urugvaj), kar odpira vrata za enega največjih trgovinskih dogovorov v zgodovini Unije. Ta odločitev, ki jo je pozdravila predsednica Komisije Ursula von der Leyen, predstavlja prelomnico v trgovinski politiki EU, saj bo olajšala izvoz evropskih izdelkov in zagotovila dostop do surovin, hkrati pa sproža burne polemike zaradi potencialnih učinkov na evropsko kmetijstvo.[1]
Sporazum, ki ga je Svet EU potrdil kljub letom pogajanj in nasprotovanju, predvideva odpravo carin na 91 odstotkov evropskega izvoza v Mercosur in obratno, kar bo koristilo predvsem avtomobilski industriji, kemikalijam in strojništvu. Predsednica von der Leyen je v izjavi poudarila, da gre za "zmago za evropske potrošnike in gospodarstvo", saj bo znižal cene uvoženega mesa, sladkorja in etanola ter okrepil geopolitični položaj EU v primerjavi s Kitajsko in ZDA.[1] Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (ACEA) je odločitev pozdravilo in pozvalo k hitri ratifikaciji, saj bo olajšala izvoz v rastoči trg Mercosurja.[1]
Vendar dogovor ni brez kritik: kmetijske organizacije, kot je Copa-Cogeca, ga označujejo za "napačno rešitev", ki bo poplavila evropski trg s poceni uvozom govedine in perutnine iz območij z nižjimi okoljskimi standardi, kar ogroža 1,2 milijona evropskih kmetov. Politico poroča, da so "evropski kmetje izgubili bitko za Mercosur", čeprav ostajajo v širši strategiji, medtem ko analize izpostavljajo zmagovalce (industrija, potrošniki) in poražence (kmetje, občutljivi sektorji).[1] Ta odločitev prihaja v času naraščajočih pritiskov na EU zaradi globalnih trgovinskih vojn, vključno s carinami na kitajske električne avtomobile, in krepi položaj Bruslja kot vodilne trgovinske sile.
Dogovor zahteva še ratifikacijo v Evropskem parlamentu in nacionalnih parlamentih, kar lahko traja mesece, a signalizira premik proti odprtejši trgovinski politiki EU v letu 2026. Polemike okoli njega odražajo širše razprave o uravnoteženju gospodarske rasti, okoljskih standardov in zaščite evropskih delavcev.[1] (248 besed)
