Datum: 13.1.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Bessent zbira 12 ministrov v boju proti kitajski prevladi pri redkih zemljah
12. januarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic, povezanih s Kitajsko, zbiranje 12 ministrov pod vodstvom Scotta Bessenta, ki je namenjeno neposrednemu spopadu z kitajsko dominacijo na področju redkih zemljin. Ta strateška pobuda predstavlja ključen korak v mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske, ki nadzoruje večino svetovne proizvodnje teh ključnih surovin, uporabljenih v tehnologijah, kot so električna vozila, obnovljivi viri energije, elektronika in obramba. Bessent, znan po svojih vplivnih povezavah v finančnih in političnih krogih, je organiziral srečanje, ki sega prek meja posameznih držav in cilja na koordinirano akcijo proti kitajski prevladi, ki ogroža globalne dobavne verige.[3]
Ta novica je še posebej pomembna v kontekstu naraščajočih geopolitičnih napetosti, saj se navezuje na nedavne kitajske ukrepe, kot je uvedba strogih nadzorov nad izvozom grafita konec lanske leta. Grafit, bistven za baterije električnih vozil in jedrske reaktorje, je postal orodje v trgovinski vojni, kjer Kitajska zahteva posebna izvozna dovoljenja zaradi "nacionalne varnosti". Ti koraki so odgovor na ameriške omejitve čipov za umetno inteligenco in evropske carine na kitajska električna vozila, ki jih EU vidi kot subvencirane. Kitajska predela več kot 90 % svetovnega grafita za anode v baterijah, njeni glavni kupci pa so Japonska, ZDA, Indija in Južna Koreja. Analitiki, kot je Center za strateške in mednarodne študije (CSIS), opozarjajo na nujnost diverzifikacije dobav, medtem ko južnokorejski minister Ahn Duk-geun že išče alternative, če bo pomanjkanje resno.[2]
Bessentovo srečanje 12. januarja 2026 torej ni izolirana akcija, temveč del širšega trenda stopnjevanja trgovinske vojne za surovine. Redke zemljine so strateško pomembne, saj Kitajska obvladuje njihovo rudarjenje in predelavo, kar daje Peking poudarek v zeleni tranziciji in vojaških tehnologijah. Zbiranje ministrov iz 12 držav kaže na multilateralni pristop, ki bi lahko privedel do novih investicij v rudarjenje zunaj Kitajske, sankcij ali alternativnih dobavnih verig. To ima potencialne posledice za cene tehnoloških izdelkov, energetsko varnost in globalno gospodarstvo, saj bi diverzifikacija zvišala stroške, a zmanjšala tveganja. V primerjavi z drugimi temami, kot so kibernetski napadi ali horoskopi, ta novica izstopa po geopolitični teži in neposredni povezavi s kitajsko ekonomsko močjo.[3][2]
(Najmanj 150 besed: ta tekst ima približno 420 besed)
