Datum: 14.1.2026 10:30:30 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 13. januar 2026
V Sloveniji so bile včeraj, torej v 2. tednu leta 2026, na podlagi najnovejših razpoložljivih epidemioloških podatkov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki spremljajo tedensko dinamiko nalezljivih bolezni, najpogostejše še vedno virusne črevesne okužbe, med katerimi je izrazito izstopala noroviroza kot prevladujoča bolezen z največjim številom prijavljenih primerov v zadnjih tednih leta 2025, kar kaže na kontinuiteto sezonske razširjenosti v začetku novega leta[1]. Podatki do 52. tedna 2025 namreč beležijo kar 2423 prijav norovirusnih okužb, pri čemer je zbolelo več žensk (1663) kot moških (760), z najvišjo stopnjo obolevnosti v jugovzhodni statistični regiji, kjer je dosegla 283,3 primera na 100.000 prebivalcev, ter med starejšimi nad 75 let, kar potrjuje, da se ta bolezen širi predvsem v skupnostih z gostejšim stikom, kot so družine ali domovi za starejše[1]. Poleg tega je bila zelo pogosta tudi rotaviroza, s 625 prijavami do 51. tedna 2025, kjer je najvišjo obolevnost pokazala koroška regija (119,1/100.000 prebivalcev) in skupina do enega leta starosti, pri čemer je NIJZ zabeležil celo en izbruh, kar nakazuje na stalno prisotnost teh okužb v hladnejšem obdobju leta[1]. Ti primeri ilustrirajo tipično zimsko sezonskost virusnih črevesnih bolezni v Sloveniji, kjer norovirus pogosto povzroči val obolenj v regijah z večjo populacijsko gostoto, medtem ko rotavirus bolj prizadene mlajše skupine, in skupaj so v letu 2025 predstavljali znaten delež vseh prijavljenih nalezljivih primerov, saj je NIJZ tedensko spremljanje usmeril ravno vanj zaradi njihove pogostosti in potenciala za izbruhe[1]. čeprav natančni podatki za včeraj še niso v celoti objavljeni, ti trendi iz konca 2025 jasno kažejo, da virusne črevesne okužbe ostajajo na vrhu lestvice, saj so jih v preteklih tednih presegale druge skupine le redko, na primer v primerjavi z redkejšimi primeri drugih virusnih enteritisov, kot je črevesna adenoviroza, ki je prav tako prisotna, a manj razširjena[1]. V kontekstu celotnega zdravstvenega nadzora v Sloveniji ta slika poudarja pomen preventivnih ukrepov, kot so dosledna higiena rok in omejevanje stikov med okuženimi, ki so ključni za zajezitev širjenja, še posebej ker so te bolezni hitro prenosljive prek kontaminirane hrane ali površin in pogosto vodijo do hospitalizacij v ranljivih skupinah[1]. Za primerjavo lahko omenimo, da druge kronične bolezni, kot so različne oblike raka, ki letno prizadenejo okrog 15.000 Slovencev in so med glavnimi vzroki smrti, ne dosegajo takšne tedenske dinamike prijav, temveč predstavljajo dolgoročno breme, medtem ko so črevesne okužbe akutne in sezonsko poudarjene[2]. Takšna epidemiološka slika iz zadnjih dni 2025 torej močno nakazuje, da so bile včeraj najpogostejše ravno te virusne črevesne bolezni, z norovirozo kot glavnim akterjem, ki je v regijah kot jugovzhodna dosegel rekordne vrednosti in potrdil svojo pozicijo vodilne nalezljive tegobe v tem obdobju[1].
