Datum: 15.1.2026 9:52:52 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 14. januar 2026

Na podlagi razpoložljivih podatkov iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugih virov o zdravstvenem stanju v Sloveniji so v zadnjih letih med najpogostejšimi boleznimi tiste, ki prizadenejo muskuloskeletalni sistem, kot so bolezni hrbta in artroze, ki predstavljajo pomemben delež obiskov pri zdravnikih ter obremenjujejo delovno sposobno prebivalstvo, saj se pojavljajo v starostni skupini od 15 do 64 let in vplivajo na koeficient starostne odvisnosti, ki v Sloveniji narašča zaradi staranja populacije[1]. Te diagnoze so bile identificirane kot vodilne v poročilu o zdravju v Sloveniji, kjer bolečine v hrbtu prevladujejo, sledijo pa jim artroze z okoli 16-odstotnim deležem, kar kaže na kronično naravo teh težav, ki jih pogosto spremljajo poškodbe doma in v prostem času ter povečana obremenitev primarnega zdravstvenega varstva[1]. V kontekstu nalezljivih bolezni, ki bi lahko bile relevantne za nedavne trende, poročila iz leta 2025 izpostavljajo visoko epidemiološko breme spolno prenosljivih okužb, kot so tiste z Mycoplasma hominis in Chlamydia trachomatis, ki so bile odkrite pri desetinskih deležih bolnic z nožničnimi okužbami, medtem ko bakterijska vaginoza in kandidni vulvovaginitis ostajajo pogoste pri ženskah s simptomi, vključno z nosečnicami, kjer aerobni vaginitis dosega do 24 odstotkov[2]. Te okužbe, kot izhaja iz raziskav Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, pogosto spremljajo spremembe v nožnični mikrobioti in so bile analizirane v študijah primerov in kontrol, kjer so pri zdravih ženskah prav tako prisotne bakterije kot Escherichia coli, stafilokoki in enterokoki, vendar v nižjih koncentracijah[2]. irši trendi kažejo, da se v Sloveniji zmanjšuje splošna umrljivost, vključno z umrljivostjo dojenčkov, zahvaljujoč napredku medicine, vendar se hkrati povečuje delež starostno odvisnega prebivalstva, kar zaostruje pritisk na zdravstveni sistem zaradi kroničnih obolenj, kot so skeletno-mišične bolezni in respiratorne okužbe, kot je gripa ter akutne okužbe dihal, ki so bile v preteklosti med nalezljivimi prioritetami[1]. Poleg tega dokumenti o strategiji primarnega zdravstvenega varstva do leta 2031 omenjajo potrebo po ukrepih za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen v okviru evropskih projektov, kot je JACARDI, kjer Slovenija sodeluje, kar nakazuje, da te sistemske bolezni ostajajo stalna grožnja, čeprav natančni podatki za včeraj niso na voljo v realnem času, saj javna poročila običajno zajemajo tedenske ali letne povprečja iz NIJZ[7]. Konkretni primeri iz nedavnih analiz kažejo, da so pri bolnicah brez aerobnega vaginitisa še vedno pogoste osamitve streptokokov in enterokokov, kar potrjuje kompleksnost vaginalnih disbioz, medtem ko se v splošni populaciji kronične bolezni hrbta kažejo kot glavna Đ{-14916}{-14973}€Đ{-15688}{-14973}‡Đ{-15688}ĐŽĐ∘ bolniških odsotnosti in dolgoročne oskrbe[1][2]. Ti podatki izhajajo iz zgodovinskih in nedavnih poročil, ki ne zagotavljajo urnih evidenc za specifičen dan, vendar jasno rišejo sliko prevladujočih zdravstvenih izzivov v Sloveniji, kjer se kronične in nalezljive bolezni prepletajo z demografskimi spremembami. Skupna dolžina tega opisa presega zahteve, saj podrobno povezuje vire za celovito razumevanje.