Datum: 15.1.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska na polno kupuje zlato in srebro, dosegata nove rekordne vrednosti

14. januarja 2026 je najbolj pomembna novica, povezana s Kitajsko, rast cen zlata in srebra na rekordne ravni, kar je neposredno povezano z množičnimi nakupi s strani Kitajske. Po poročanju so kitajski vlagatelji in centralna banka intenzivno kupovali plemenite kovine, potem ko so se znebili ameriških obveznic €€“ celo po izgubah €€“, kar je sprožilo globalni dvig cen. Ta poteza odraža strateško preusmeritev kitajskega gospodarstva proti varnim sredstvom v luči trgovinskih napetosti z ZDA in geopolitičnih tveganj[5].

Ta novica izstopa kot ključna, saj kaže na širše gospodarske premike. Kitajska, kot drugi največji gospodarstvo sveta, zmanjšuje odvisnost od ameriškega dolga in gradi zaloge zlata, kar krepi njeno finančno neodvisnost. Analitiki povezujejo to z rekordnim trgovinskim presežkom iz leta 2025 v višini 1,189 bilijona dolarjev, ki je omogočil močno likvidnost za takšne nakupe[1]. Decembrski izvoz je zrasel za 6,6 odstotka, avtomobilska industrija pa za 19,4 odstotka, kar kaže na robustno izvožno moč kljub 47,5-odstotnim ameriškim carinam[1]. Hkrati Trumpova napoved novih carin na države, ki trgujejo z Iranom €€“ vključno s Kitajsko kot največjo uvoznico iranske nafte €€“, povečuje negotovost in spodbuja diversifikacijo sredstev[1].

Nakupi zlata so del širšega trenda: Kitajska namerava letos ustanoviti sklad tveganega kapitala s 137 milijardami dolarjev za podporo proizvodnji in tehnologiji, kar krepi njeno industrijsko prevlado[6]. Vprašanje je, kako bo to vplivalo na globalne cene €€“ IMF že svari pred neravnovesji zaradi kitajske izvozne odvisnosti[1]. Za Slovenijo to pomeni priložnosti, kot je obisk ministra Boštjančiča na Kitajskem za izdajo panda obveznic, a tudi izzive zaradi 8,3 milijarde evrov kitajskega izvoza v 11 mesecih 2025[3][4]. Ta razvoj napoveduje napete trgovinske dinamike v 2026, kjer Kitajska igra ključno vlogo pri oblikovanju finančnih trgov. (248 besed)