Datum: 16.1.2026 3:45:01 - Stran: TOP Madžarska
Vohunska afera v Bruslju: Evropska komisija sprožila preiskavo zaradi obtožb sistematičnega madžarskega vohunjenja za EU institucijami
15. januarja 2026 je najbolj pomembna novica iz Madžarske vohunska afera v Bruslju, kjer je Evropska komisija v četrtek, 15. januarja, sprožila interno preiskavo obtožb, da je madžarska vlada premiera Viktorja Orbišna več let sistematično vohunila za institucijami EU.[1] Novinarska preiskava mednarodnega konsorcija, ki so ga vodili madžarski neprofitni center Direkt36, belgijski časnik *De Tijd* in nemški *Der Spiegel*, je razkrila delovanje tajne madžarske obveščevalne mreže z lovkami globoko v bruseljski birokraciji.[1] Preiskava temelji na pogovorih z več kot desetimi viri, vključno z nekdanjimi uradniki, in kaže, da je madžarska zunanja obveščevalna služba (Informišcii{-14974}s Hivatal - IH) presegla vse sprejemljive meje med državami članicami EU.[1]
Po pričevanjih virov je motivacija za vohunske operacije presegla zaščito nacionalnih interesov in segala v utrjevanje politične ter gospodarske moči Orbišnove vlade.[1] Eden najbolj zgovornih primerov je agent "V.", uradno diplomat, ki je v resnici vodil lokalno vohunsko mrežo, imenovano *rezidentura*.[1] Ta je leta 2014 poskušal rekrutirati madžarskega uradnika evropske komisije z obljubami financiranja za njegovo organizacijo prek alternativnih državnih kanalov, potem ko denar ni deloval.[1] Sestanek, sprva načrtovan na zunanjem ministrstvu v Budimpešti, je bil prestavljen v kavarno nakupovalnega središča, kar je uradnika pretreslo in ga spodbudilo k opozorilu varnostnemu oddelku komisije €€“ a je bil klic preslišan kot nezresen.[1]
Dejavnosti so bile po virih še posebej agresivne med letoma 2015 in 2019, ko je Stalno predstavništvo Madžarske pri EU vodil OliviŠr Višrhelyi, sedanji evropski komisar.[1] Tiskovni predstavnik komisije Balazs Ujvari je potrdil, da obtožbe jemljejo zelo resno in so ustanovili posebno preiskovalno skupino.[1] To krepi nezaupanje do Madžarske, zlasti zaradi njene prokremeljske politike, zato Belgija in nekatere članice že omejujejo deljenje občutljivih obveščevalnih podatkov.[1] Viri poudarjajo, da EU sistem ni bil pripravljen na sovražno vedenje ene svojih članic.[1] Afera tako odpira širše vprašanja o varnosti EU in odnosih z Madžarsko, medtem ko Budimpešta krepi diplomatsko prisotnost, kot je nova Madžarska hiša v Bruslju, ki jo belgijske službe budno spremljajo.[1] (248 besed)
