Datum: 17.1.2026 9:55:45 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v petek, 16. januar 2026
V Sloveniji so v petek, 16. januarja 2026, na podlagi najnovejših razpoložljivih epidemioloških podatkov iz spremljanja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), najpogostejše respiratorne okužbe, zlasti gripa in druge akutne okužbe dihal, saj sezona 2025/2026 kaže z naraščajočo intenzivnostjo teh obolenj, ki so že presegla prag srednje aktivnosti v zadnjih tednih.[1] Incidenca gripi podobnih bolezni je dosegla 125,8 na 100.000 prebivalcev v tednu 48/2025, z največjim porastom med malčki od 0 do 3 let ter otroki od 4 do 7 let, kjer so laboratorijski testi pokazali 16,2 odstotka pozitivnih vzorcev za virus influence, večinoma tipa A, med njimi prevladuje podtip A(H3N2) v 93 odstotkih primerov, kar je znatno višje kot prejšnji teden.[1] Hkrati so se ohranile okužbe s SARS-CoV-2 na ravni okoli 10,4 odstotka testiranih vzorcev, z višjo pojavnostjo v primarnem zdravstvu, medtem ko rinovirusi ostajajo pomemben drugi povzročitelj v 21 odstotkih primerov, sledijo pa jim adenovirusi in virusi parainfluence v nižjih deležih.[1] Ti podatki iz mrežnega spremljanja v 61 ambulantah osnovnega zdravstva kažejo na široko razporejeno pojavljanje po vseh regijah, z nekoliko več primeri v območjih Gorice, Kopra, Kranja in Ljubljane, kjer se obiski zdravnikov povečujejo zaradi simptomatike, ki zahteva hitro obravnavo v tej sezoni.[1] čeprav natančni podatki za posamezen dan natančno niso na voljo, saj se epidemiološko poročanje osredotoča na tedenske trende, ti rezultati jasno nakazujejo, da respiratorne virusne okužbe prevladujejo pred drugimi boleznimi, kot so na primer klopi prenašane obolenje ali nevrološke motnje, ki so sicer pogostejše v drugih kontekstih, a ne v trenutni sezoni.[2][3] Posebej v otroških populacijah, ki so najbolj prizadete, virusi dihal povzročajo največ obremenitev primarnega zdravstva, kar se povezuje z začetkom sezone gripe in drugih respiratornih patogenov, ki krožijo v skupnostah, kot so vrtci in šole.[1][7] Dodatno spremljanje potrjuje stabilnost RSV okužb okoli 3 odstotkov, kar skupaj z drugimi virusi prispeva k splošnemu porastu obiskov zdravnikov, pri čemer NIJZ poudarja pomen cepljenja in higienskih ukrepov za obvladovanje razširjenosti.[1][10] Ta trend se ujema z zgodnjimi zimskimi vzorci v Sloveniji, kjer se takšne okužbe vsako leto ponavljajo in obremenjujejo zdravstveni sistem, zlasti v obdobju po novem letu, ko se imunska odpornost populacije lahko zmanjša zaradi prazničnega obdobja in zbiranj. Skupno gledano, ti podatki iz uradnih virov nudijo najbolj zanesljivo sliko za včerajšnji dan, čeprav nedavni zapisi iz drugih virov omenjajo tudi vpliv nezdravega življenjskega sloga na splošno pojavnost, a v akutnem smislu respiratorne bolezni ostajajo v ospredju.[5][6]
