Datum: 18.1.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Napeta koabitacija med predsednikom Milanovič‡em in premierjem Plenkovič‡em po ponovni izvolitvi na Hrvaškem
Ena najbolj pomembnih novic iz Hrvaške, povezanih z dogodki 17. januarja 2026, je nadaljnja politična napetost po nedavni ponovni izvolitvi predsednika Zorana Milanovič‡a, ki je 12. januarja 2025 zmagal z 75 % glasov. Ta prepričljiva zmaga, dosežena v kontekstu visoke volilne udeležbe, kaže na globoko polarizacijo hrvaške družbe in zapleteno sobivanje med Milanovič‡em iz Socialdemokratske stranke (SDP), ki zastopa populistične in nacionalistične poglede ter kritizira EU in Nato, ter premierjem Andrejem Plenkovič‡em iz konservativne Hrvaške demokratske zveze (HDZ).[3] HDZ je po aprilskih volitvah 2024 obdržal prevlado z 61 sedeži v 151-članskem parlamentu (manj kot prej 66), a je Plenkovič‡ za tretji mandat sklenil koalicijo s skrajno desno Domovinsko gibanje (14 sedežev).[3]
Ideološke razlike med njima so očitne zlasti v zunanji politiki in podpori Ukrajini, kjer Milanovič‡ pogosto javno nasprotuje Plenkovič‡u, ki je odločno proevropski. Predsednikova vloga je sicer večinoma ceremonijalna brez izvršilnih pooblastil, a njegove izjave pogosto sprožijo spore, kar vpliva na stabilnost vlade. Naslednje parlamentarne volitve so načrtovane za 2028, razen če pride do zgodnjega razpusta.[3] Ta napetost je še posebej relevantna včeraj, saj so hrvaški mediji, kot HRT vijesti v dnevniku 17. januarja, verjetno osvetlili te razpoke v luči aktualnih dogodkov, medtem ko Nova24TV obravnava regionalne novice.[1][2]
Hrvaška se sooča tudi z demografskimi izzivi, kot je starajoče se prebivalstvo in emigacija mladih, na kar vlada odgovarja z ukrepi, kot je podvojitev družinskih dodatkov. Poleg tega trajajo mejni spori s Slovenijo (Zaliv Piran) in Srbijo (ob Donavi).[3] Kljub temu gospodarstvo raste močno, podprto s Schengenom, evrom in EU skladi (10 milijard evrov za 2021€€“2026, od tega 30 % porabljeno), z brezposelnostjo pri 5 % in turizmom (25 % BDP).[3] Vendar javni primanjkljaj narašča zaradi investicij, socialnih izdatkov in plačnih reform v javnem sektorju, čeprav dolg pada.[3] Ta politična dinamika vpliva na gospodarsko politiko in zunanje odnose, kar jo naredi ključno za regijo, vključno s Slovenijo. (248 besed)[1][2][3]
