Datum: 20.1.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
EU voditelji v Bruslju razpravljali o "bazuki" proti Trumpovim carinam zaradi Grenlandije in sklicali izredni vrh
19. januarja 2026 je bila v Bruslju najbolj pomembna novica iz Evropske unije nujna seja evropskih voditeljev, ki so se odzvali na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav zaradi njihove izvidniške misije na Grenlandijo.[2][3] Trump je zatrdil, da bo grožnje "100-odstotno izpolnil", kar je sprožilo napetosti v transatlantskih odnosih, saj carine grozijo z eskalacijo trgovinskega spora.[2][3]
Na nedeljski seji v Bruslju so voditelji EU poudarili prioriteto dialoga in diplomacije, a potrdili pripravljenost na protiukrepe, vključno z uporabo tako imenovane "bazuke" €€“ instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo, sprejetega leta 2023.[2][3] Ta "bazuka" omogoča omejitve trgovine in naložb na trgu 27 držav z 450 milijoni prebivalcev kot odziv na politično izsiljevanje tretjih držav.[2] EU bi lahko aktivirala tudi 93-milijardni evrski paket protiukrepov na ameriško blago, zamrznjen lani pred trgovinskim sporazumom z ZDA, ali uvedla carine na uvoz v vrednosti več kot 90 milijard evrov.[2][3]
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je za četrtek zvečer sklical izredni vrh voditeljev EU o transatlantskih odnosih in Grenlandiji, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen govorila z voditelji Francije, Nemčije, Italije, Združenega kraljestva in šefom Nata.[2][3] Tiskovni predstavnik komisije Olof Gill je izpostavil, da EU ne želi zaostrovati odnosov, a bo ščitila gospodarske interese, danska premierka Mette Frederiksen pa je zavrnila izsiljevanje: "Evropa se ne bo pustila izsiljevati".[2] Nemški politik Klingbeil je naštel tri možnosti odziva: zamrznitev trgovinskega sporazuma z ZDA, uvedbo carin na ameriško blago do 6. februarja ali aktivacijo "bazuke", pri čemer Macron podpira to zadnjo.[2]
Evropski voditelji so izdali skupno izjavo, da Trumpove grožnje spodkopavajo odnose in prinašajo tveganje eskalacije, kar krepi enotnost EU v obrambi suverenosti.[2][3] Ta kriza je v senci preložitve podpisa sporazuma EU-Mercosur na 17. januar, a Grenlandija prevladuje kot takojšnja geopolitična in trgovinska prioritet.[1] Novica odraža širše napetosti med EU in ZDA, kjer Bruselj vztraja pri enotnosti in uporabi vseh orodij za zaščito interesov.[2] (248 besed)
