Datum: 20.1.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska uspešno izstrelila 19. skupino satelitov za nizkoorbitsko internetno omrežje
19. januarja 2026 je Kitajska izvedla pomemben tehnološki dosežek z izstrelitvijo 19. skupine satelitov za nizkoorbitsko internetno omrežje, kar krepi njeno konkurenčnost na področju satelitskih komunikacij in digitalne infrastrukture.[8] Izstrelitev je potekala ob 15:48 po lokalnem času iz komercialnega vesoljskega izobračališča na Hajnanu, kar označuje nadaljevanje ambicioznega nacionalnega programa za razvoj lastnega satelitskega interneta, podobnega sistemom Starlink ali OneWeb.[8] Ta skupina satelitov bo pomembno prispevala k širjenju pokritosti z visoko hitrostjo interneta, zlasti v oddaljenih regijah Kitajske in potencialno v drugih delih Azije, kjer tradicionalne infrastrukture zaostajajo.
Ta novica izstopa kot najbolj pomembna iz Kitajske za 19. januar 2026, saj gre za konkreten napredek v strateškem sektorju, ki podpira kitajsko tehnološko neodvisnost in gospodarsko rast. V nasprotju z drugimi temami, kot so trgovinske spremembe ali geopolitične napetosti, ta dogodek neposredno krepi Kitajsko na globalnem trgu vesoljskih tehnologij.[8] Program nizkoorbitskih satelitov (LEO) je del širše strategije Pekinga za prevlado v prihodnjih komunikacijskih omrežjih, kjer Kitajska že gradi floto več sto satelitov. Izstrelitev iz Hajnana, ki je postal ključno središče komercialnih vesoljskih aktivnosti, kaže na hitro rast domače raketne industrije, vključno z uporabo Long March raket ali njenih komercialnih variant.[8]
V kontekstu globalnih trendov ta korak lahko vpliva na mednarodno konkurenco, saj Kitajska cilja na zagotavljanje interneta za razvojne države prek iniciativ, kot je Digital Silk Road v okviru Pasa in ceste. Hkrati krepi nacionalno varnost z neodvisno satelitsko mrežo, odporno na motnje.[8] Po podatkih iz poročil je to že 19. skupina v seriji, kar pomeni, da je Kitajska v zadnjih letih močno pospešila tempo izstrelitev, presegajoč začetne načrte. Ta razvoj lahko vpliva tudi na slovenska podjetja v vesoljski panogi ali telekomunikacijah, saj odpira priložnosti za sodelovanje ali izzive zaradi kitajske dominance.[1] Skupno gledano, gre za novico z dolgoročnimi implikacijami za tehnologijo, gospodarstvo in geopolitiko, ki še ni bila omenjena v prejšnjih kontekstih.(248 besed)
