Datum: 23.1.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
EU razmišlja o trgovinski "bazuki" proti ZDA zaradi pritiskov za prevzem Grenlandije
22. januarja 2026 je bila v Evropski uniji najbolj pomembna novica povezana z zaostrenimi odnosi z ZDA zaradi ameriških zahtev po nakupu Grenlandije, ki je sprožila razprave o uvedbi radikalnih povračilnih ukrepov. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo carin evropskim zaveznikom, dokler mu ne bodo omogočili prevzema Grenlandije, kar je evropske voditelje prisililo k razmisleku o nepredstavljivih protiukrepih, kot poroča Politico[2]. EU ima na voljo tako imenovani instrument proti prisili, imenovan "trgovinska bazuka", ki omogoča uvedbo carin v višini do 93 milijard dolarjev, naložbenih omejitev in drugih sankcij proti državam, ki z gospodarskimi pritiski uveljavljajo politične interese. Ta mehanizem, prvotno zasnovan za Kitajsko, bi zdaj uporabili proti ključnemu zavezniku v Natu[2].
Napetosti so se stopnjevale mesece zaradi ameriškega oklevanja pri podpori Ukrajini, pritiskov za trgovinski sporazum in zahtev po višjih obrambnih izdatkih v Natu. Trumpovo promoviranje ideje o Grenlandiji je sprožilo proteste v Nuuku in Koebenhavnu, kar je EU spodbudilo k opuščanju "mehkega pristopa" in pripravi na konflikt[2]. V Evropskem parlamentu je predsednica Roberta Metsola na uvodu v plenarko 19.-22. januarja izpostavila podporo Danski in Grenlandiji: "Evropska unija podpira Dansko in ljudi Grenlandije, popolnoma in enotno v naši odločnosti." Dodala je, da Evropa ne bo opravičevala svojega mirnega, racionalnega pristopa, ki ga nekateri mečejo za slabost[1]. Agenda plenarke je bila spremenjena: razprava o "Teritorialni celovitosti in suverenosti Grenlandije in Kraljevine Danske" je dobila podnaslov "potreba po enotnem odzivu EU na ameriške izsiljevalne poskuse"[1].
Evropski politiki so se jasno opredelili. Francoska poslanka Valerie Hayer je na platformi X pozvala k aktivaciji instrumenta proti prisili, saj je namenjen ravno takim primerom gospodarskega pritiska[2]. Predsednik Emmanuel Macron je napovedal enoten in usklajen odziv, če se carine potrdijo[2]. Vodja konservativcev Manfred Weber je izjavil, da Evropski parlament ne bo ratificiral trgovinskega sporazuma EU-ZDA v tej fazi[2]. Nekdanji francoski diplomat Jeremie Gallon je poudaril, da EU ne sme popustiti, če želi postati geopolitični akter[2]. Ta kriza nakazuje prelom v transatlantskih odnosih, kjer EU razmišlja o prvi uporabi "bazuke" proti ZDA, kar bi lahko preoblikovalo globalno trgovino in varnostno arhitekturo[1][2]. (248 besed)
