Datum: 23.1.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
EU voditelji razpravljajo o trgovinskih protiukrepih proti ZDA zaradi pritiskov za prodajo Grenlandije
Najbolj pomembna novica iz Evropske unije 22. januarja 2026, povezana z Brusljem in EU institucijami, je bila napeta razprava o možni uporabi tako imenovane "trgovinske bazuke" proti ZDA zaradi ameriških pritiskov na Dansko za prodajo Grenlandije. Ta razprava je dosegla vrhunec na izrednem vrhu EU voditeljev, ki se je začel v mirnejšem ozračju po pogovoru med generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, a kljub temu poudarila potrebo po enotnem in trdem odzivu.[3][4] Trump je namreč zagrozil z uvedbo carin evropskim zaveznikom, dokler ZDA ne bodo dobile pravice do nakupa Grenlandije, kar je sprožilo proteste v Nuuku in Koebenhavni ter stopnjevalo napetosti med zavezniki.[2]
Evropska unija razmišlja o aktivaciji instrumenta proti prisili ("bazuka"), ki omogoča uvedbo carin in naložbenih omejitev v višini do 93 milijard dolarjev proti državam, ki z gospodarskimi pritiski uveljavljajo politične interese. Ta mehanizem, prvotno namenjen Kitajski, bi zdaj uporabili proti ključnemu zavezniku, kar kaže na prelomnico v transatlantskih odnosih, že tako obremenjenih zaradi podpore Ukrajini, trgovinskih sporazumov in obrambnih izdatkov v Natu.[2] Francoska poslanka Valerie Hayer je pozvala k ciljanim protiukrepom, predsednik Emmanuel Macron pa napovedal enoten odziv, medtem ko je vodja konservativcev Manfred Weber zagrozil z blokado ratifikacije EU-ZDA trgovinskega sporazuma.[2] Ursula von der Leyen je izpostavila uspeh trde enotne drže proti Trumpu, ki je v preteklosti že popustil podobnim oviram, ter poudarila potrebo po večji EU neodvisnosti z varnostno infrastrukturo in gospodarsko močjo.[3]
V Evropskem parlamentu, ki je 19.€€“22. januarja potekala plenarna seja v Strasbourgu, je predsednica Roberta Metsola močno podprla Dansko in Grenlandijo z izjavo: "Evropska unija podpira Dansko in ljudi Grenlandije, popolnoma in enotno v naši odločnosti." Agenda je bila spremenjena, da vključuje razpravo o "ceneh za enoten EU odziv na ameriške izsiljevalne poskuse glede ozemeljske celovitosti Grenlandije in Kraljevine Danske".[1] To je bila osrednja tema, saj je pokazala EU-jevo pripravljenost na geopolitično soočenje, kjer miren dialog ne deluje več. Nekdanji francoski diplomat Jeremie Gallon je opozoril, da EU ne sme popustiti, če hoče postati resen geopolitični akter.[2] Napetosti so se stopnjevale že mesece, a 22. januarja so dosegle novo raven z vrhom in parlamentarnimi spremembami, ki signalizirajo konec mehkih pristopov.[2][3] (248 besed)
