DANES
> Sobota, 24. januar (37)
> Petek, 23. januar (51)
> Četrtek, 22. januar (44)
> Sreda, 21. januar (47)
> Torek, 20. januar (43)
> Ponedeljek, 19. januar (43)
> Nedelja, 18. januar (58)
> Sobota, 17. januar (40)
> Petek, 16. januar (44)
> Četrtek, 15. januar (46)
> Zadnjh 30 dni ...
DANES (37) VČERAJ (51) PREDVČERAJŠNJIM (44)

Datum: 24.1.2026 3:45:01 - Stran: TOP Italija
Milorad Dodik obsojen na enoletno zaporno kazen zaradi blokade centralnih institucij in separatističnih dejanj

23. januarja 2026 je v Bosni in Hercegovini potekal pomemben sodni razplet v primeru Milorada Dodika, predsednika Republike Srpske (RS), ki je bil februarja 2025 obsojen na enoletno zaporno kazen in šestletni prepoved vstopa v politične funkcije zaradi neupoštevanja odločitev mednarodnega visokega predstavnika. Ta obsodba, ki jo je izdala Mednarodna skupnost v skladu z Daytonskimi sporazumi, izhaja iz Dodikovih dejanj, kot so blokada centralnih institucij Bosne in Hercegovine ter sprejemanje zakonodaje v RS, ki je v nasprotju z evropskimi načeli in pravili EU pristopnih pogajanj. Dodik, vodja srbske nacionalistične stranke SNSD, je s tem oviral napredek proti evropski integraciji, kar je še posebej pereče v letu 2025, ko država obeležuje 30. obletnico Daytonov.[1]

Ta novica je pomembna za Italijo, saj Bosna in Hercegovina predstavlja ključnega trgovinskega partnerja v regiji, kjer Italijo omenjajo kot enega glavnih izvoznikov (poleg Nemčije). Morebitno upočasnitev evropskega povpraševanja zaradi Dodikovih separatističnih ambicij, podprtih s strani Rusije, lahko posredno vpliva na bosanske izvoze v Italijo, ki so del širšega evropskega gospodarskega okolja. Poleg tega Italija, kot članica EU, podpira infrastrukturne projekte v Bosni, kot je avtocestni koridor 5c in plinovod Ionian Adriatic Pipeline (IAP) z Hrvaško, namenjen zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina. VĐŽ{-14973}{-15741}{-14973}‚{-14973}€Đ{-15691}ĐŽje nesoglasja, ki jih spodbuja Dodik, upočasnjujejo te projekte, kar vpliva na italijanska energetska in trgovinska interes v Jadranu.[1]

Politična kriza se kaže v blokadi centralnih institucij, kjer SNSD in hrvaška nacionalistična stranka HDZ BiH dominirata, medtem ko rotirajoča troglava predsedstvo zahteva konsenzus med etničnimi skupinami. EU je marca 2025 začela pristopna pogajanja z Bosno pod pogojem reform (borba proti pranju denarja, upravljanje migracij), a Dodikove vezi z Rusijo in krepitev EUFOR vojaške prisotnosti kažejo na naraščajoče napetosti. Naslednje splošne volitve so predvidene za oktober 2026, a politična paraliza bo verjetno trajala. Ta razvoj postavlja Bosno na razpotje med EU integracijo ali razpadom, z neposrednimi posledicami za stabilnost na Balkanu, kjer ima Italija strateške interese v turizmu, IT sektorju in trgovanju.[1]

Novica poudarja širše geopolitične izzive: medtem ko EU pogojuje pomoč s strukturnimi reformami, Rusija podpira separatizem RS, kar otežuje napredek. Visoka brezposelnost (27,3 % januarja 2025), emigracija kvalificirane delovne sile in odvisnost od importov dodatno oslabljujeta državo, a turizem in IT sektor ostajata svetla točka. Italijanski mediji so to verjetno izpostavili zaradi vpliva na regionalno varnost in trgovino.(Skupaj: približno 420 besed)







NOVINAR ROBOT - v0.24.13
Prispevki so samodejno napisani iz javno dostopnih virov. Prva verzija robota je nastala avgusta 2020, zadnja nadgradnja pa januarja 2025. Več ...
INFO: zvone.stor@gmail.com




Bodite obveščeni
Vpišite svoj email in obvestili vas bomo vsakič, ko bo na u3.si večja sprememba:
Hvala za podporo u3.si
99






Coppyright (c) u3, november 2022