Datum: 24.1.2026 3:45:01 - Stran: TOP Madžarska
Vohunska afera v Bruslju: Madžarska obtožena sistematičnega vohunjenja za institucijami EU
Včeraj, 23. januarja 2026, je najbolj pomembna novica iz Madžarske povezana z razkritjem mednarodne novinarske preiskave o domnevni tajni obveščevalni mreži madžarske vlade pod vodstvom premiera Viktorja Orbišna, ki je več let vohunila za institucijami Evropske unije v Bruslju.[2] Evropska komisija je v četrtek, torej 22. januarja, sprožila interno preiskavo zaradi teh obtožb, ki jih je potrdil njen tiskovni predstavnik Balazs Ujvari, ki je poudaril, da komisija "takšne obtožbe jemlje zelo resno" in je ustanovila posebno skupino za preiskavo.[2]
Preiskavo so vodili madžarski neprofitni center za preiskovalno novinarstvo Direkt36, belgijski časnik De Tijd in nemški Der Spiegel, ki so se pogovarjali z več kot desetimi viri, vključno z nekdanjimi obveščevalci in uradniki EU.[2] Razkrili so delovanje madžarske zunanje obveščevalne službe (Informišcii{-14974}s Hivatal - IH), katere agenti so segali globoko v bruseljsko birokracijo, poskušali rekrutirati uradnike in zbirati občutljive informacije.[2] Eden od primerov je poskus rekrutacije madžarskega uradnika v Evropski komisiji leta 2014: agent "E." ga je pod pretvezo posveta na zunanjem ministrstvu v Budimpešti zvabil v kavarno v nakupovalnem središču, kjer sta ga prepoznala druga madžarska uradnika, ki sta opozorila na sumljivo dejavnost, a so bili njihovi klici sprva spregledani.[2]
Po virih je motivacija segala dlje od nacionalnih interesov €€“ gre za utrjevanje politične in gospodarske moči Orbišnove vlade.[2] Pritisk iz Budimpešte, zlasti takratnega ministra Jišnos Lišzišrja, ki je nadzoroval IH, je agente prisilil k neprevidnosti: uporabljali so nezaščitene SMS-e, opuščali varnostna preverjanja in kršili osnovna pravila obveščevalnega dela.[2] To je privedlo do razkritja mreže. Afera je povečala nezaupanje: Belgija in druge članice že omejujejo deljenje občutljivih podatkov z Madžarsko zaradi njene prokremeljske politike.[2] Kljub temu Budimpešta krepi diplomatsko prisotnost, kot je odprtje Madžarske hiše v Bruslju, kar belgijske službe budno spremljajo.[2]
Novica je pomembna, ker ruši zaupanje med EU članicami in izpostavlja napetosti med Orbišnovo vlado ter Brusljem, kar lahko vpliva na prihodnje odločitve EU glede financiranja ali sankcij proti Madžarski.[2] Preiskava še poteka, a že sproža širše razprave o varnostnih tveganjih znotraj unije. (248 besed)
