Datum: 26.1.2026 3:45:01 - Stran: TOP Italija
Italija podpre sporazum Mercosur po 25 letih pogajanj, kljub nasprotovanju Francije
Včeraj, 25. januarja 2026, je Italija odigrala ključno vlogo pri preboju v evropski politiki, ko so članice Evropske unije podprle podpis zgodovinskega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur po 25 letih intenzivnih pogajanj. Italija, ki je bila v zadnjih tednih še skeptična do dogovora, je nazadnje glasovala za, kar je postalo odločilen jeziček na tehtnici v EU.[1] Premierka Giorgia Meloni je že v sredo ukrepe za zaščito italijanskega kmetijstva označila za "pomemben korak naprej", s čimer je preobrnila prej dvomljivo stališče Rima in omogočila napredek.[1]
Sporazum bo odpravil številne trgovinske ovire med EU in Mercosurjem (vključno z Brazilijo, Argentino, Paragvajem in Urugvajem), kar bo olajšalo izvoz evropskih izdelkov in odprlo vrata za južnoameriške pridelke. Kljub temu je Francija glasovala proti, predsednik Emmanuel Macron pa je že v sredo opozoril, da dogovor ogroža francoske kmete z uvozom poceni južnoameriških izdelkov.[1] Francoski kmetje so 8. januarja blokirali Pariz s traktorji, izražajoč strah pred konkurenco.[1] Italijska podpora je bila torej še toliko pomembnejša, saj je premagala nasprotovanje Pariza in nekaj drugih držav, kot so Poljska ali Avstrija.
Ta novica je strateško pomembna za Italijo, ki je med največjimi kmetijskimi proizvajalci v EU €€“ mislimo na vino, olivno olje in parmezan. Melonijeva vlada je dosegla dodatne varovalke za občutljive sektorje, kar krepi njeno notranjo podporo med kmeti in živinorejci.[1] Hkrati odpira vrata za italijanski izvoz strojev, kemikalij in luksuznih izdelkov v rastoča južnoameriška tržišča. Slovenija je sporazum podprla že v sredo, kar kaže na širši evropski konsenz.[1] Kritiki opozarjajo na potencialne okoljske in socialne tveganja v Mercosurju, vendar zagovorniki poudarjajo gospodarsko rast: EU pričakuje letno povečanje BDP za 0,1€€“0,2 odstotka.
Dogodek zaznamuje prelomnico v globalni trgovini in krepi položaj Italije kot pragmatičnega akterja v EU, kjer pogosto igra vlogo mostu med severom in jugom.[1] (248 besed)
