Datum: 26.1.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajski komentatorji pozivajo k vojaški akciji na Tajvanu leta 2026 zaradi Trumpovih carin na iransko nafto

Včeraj, 25. januarja 2026, se je na kitajskih družbenih omrežjih in v medijih razširil poziv komentatorjev k pripravi na vojaško ukrepanje na Tajvanu že leta 2026, kar je neposredno povezano z nedavnimi ukrepi ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa, imenovanega "oranžni pirat iz Ameriškega zaliva"[1]. Trump je namreč uvedel 25-odstotno carino na uvoz iranske nafte, usmerjeno predvsem proti Kitajski, ki kupuje več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, s čimer je hotel obiti dogovor z Xi Jinpingom iz oktobra 2025[1]. To je sprožilo val nacionalističnih komentarjev, ki opozarjajo na naraščajočo nevarnost vroče vojne z ZDA, ne le trgovinske ali tehnološke[1].

Komentatorji, kot je Hua Bin, trdijo, da je Kitajska dokončala ključne vojaške zmogljivosti za strategijo A2AD (anti-access/area denial), vključno z novimi ladjami, nevidnimi lovci, brezpilotnimi vozili in zalogami hipersoničnih raket, kar daje prednost v morebitnem spopadu v zahodnem Pacifiku[1]. Ukrepanje na Tajvanu bi po njihovem mnenju prineslo več prednosti: uničenje šibke tajvanske vojske pred dostavo ameriškega orožja v vrednosti 11 milijard dolarjev, vključno z raketami ATACMS, ki bi lahko ogrožale kitajska mesta[1]. čeprav bi ZDA verjetno uničile ključne tovarne, kot so TSMC, bi bila izguba za Kitajsko omejena, saj že razvija lastne dobavne verige čipov[1]. Dodatna korist bi bila zaustavitev ameriških imperialnih načrtov v regiji, kar bi okrepilo položaj držav pod pritiskom ZDA[1].

Ti pozivi poudarjajo ironijo: medtem ko Trump želi oslabiti Kitajsko, jo nehote krepi v očeh nacionalistov, ki vidijo v njegovih potezah €€“ kot so zaseg plovil in odvzem virov €€“ signale za prekinitev čakanja[1]. Kitajska noče dopustiti, da ZDA izvedejo te ukrepe brez posledic, zato 2026 predstavlja strateško okno za akcijo[1]. Ta razprava ni le retorična, temveč odraža naraščajočo napetost v kontekstu Trumpovega vrnitve v Belo hišo, ki po raziskavah ECFR pospešuje premik globalne moči proti Kitajski[5]. V primerjavi z drugimi temami, kot so naložbe v polprevodnike ali redke zemlje, je ta novica izstopajoča zaradi neposredne grožnje eskalacije v oborožen spopad[2][4]. (248 besed)