Datum: 26.1.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
EU izraža resne pomisleke glede Trumpovega Odbora za mir in zavrača sodelovanje večina članic

25. januarja 2026 je bila najbolj pomembna novica iz Evropske unije izredni vrh v Bruslju, kjer je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa izrazil resne pomisleke glede Odbora za mir, ki ga je četrtek ustanovil ameriški predsednik Donald Trump. Costa je v ustnih sklepih vrha poudaril pomisleke o obsegu, upravljanju in skladnosti z Ustanovno listino ZN, a dodal, da je EU pripravljena sodelovati pri implementaciji mirovnega načrta za Gazo z odborom kot prehodno upravo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 2803[1]. Trump je povabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, vključno z Ursulo von der Leyen, vendar ga je večina evropskih držav zavrnila; med zavrnitelji so panija pod Pedrom Sanchezem in Slovenija, sprejeli pa sta le Madžarska in Bolgarija[1][3].

Vrh je obravnaval tudi Trumpove nedavne grožnje z dodatnimi carinami na uvoz iz osmih evropskih držav zaradi težav z Grenlandijo. Costa je sredino Trumpovo odločitev o preklicu carin ocenil kot pozitivno, saj je v nasprotju s trgovinskim dogovorom EU-ZDA, a opozoril, da se bo EU branila pred vsako obliko izsiljevanja z uporabo svojih orodij in moči[1]. EU je izrazila polno podporo Danski in Grenlandiji, ki edini odločata o svoji prihodnosti; von der Leyen je napovedala obsežen naložbeni sveženj za Grenlandijo in krepitev varnostnih dogovorov v Arktiki z ZK, Kanado, Norveško in Islandijo[1]. Poleg tega so EU, ZDA in Ukrajina blizu dogovoru o povojni blaginji Ukrajine, vključno z vključitvijo v evropski trg[1].

Ta kriza je pokazala enotnost EU proti Trumpovim pritiskom, kot je poudarila von der Leyen: trdna drža je preprečila eskalacijo, medtem ko sta dve članici ravnali drugače[3][4]. Novica odraža napetosti v transatlantskih odnosih in EU-jevo strategijo za zaščito interesov, kar je imelo širše geopolitične implikacije za Arktiko, trgovino in Bližnji vzhod. (248 besed)