Datum: 26.1.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajski komentatorji pozivajo k pripravam na vojno z ZDA in ukrepanju na Tajvanu leta 2026 zaradi Trumpovih ukrepov
25. januarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic, povezanih s Kitajsko, val pozivov na kitajskih družbenih omrežjih in med komentatorji k pripravi na vročo vojno z ZDA, specifično z morebitnim ukrepanjem na Tajvanu še letos. Ti pozivi so neposredno povezani z nedavnimi dejanji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ga kitajski mediji označujejo kot "oranžnega pirata iz Ameriškega zaliva". Trump je namreč uvedel 25-odstotno carino na uvoz iranske nafte, usmerjeno predvsem proti Kitajski, ki kupuje več kot 90 % iranskega izvoza nafte. To je videti kot izogibanje oktobrskemu dogovoru s predsednikom Xi Jinpingom in del širše strategije, ki vključuje zaseg kitajskih plovil zunaj njihovih obrambnih con ter odvzem dostopa do ključnih virov, kot sta nafta in kritični minerali[1].
Kitajski komentatorji, kot je Hua Bin, trdijo, da Kitajska pozna svoje meje in ne bo dopustila ZDA izvedbe teh potez brez posledic. Poudarjajo, da je Kitajska dokončala ključne zmogljivosti za svojo strategijo A2AD (anti-access/area denial), vključno z novimi ladjami, nevidnimi lovci, brezpilotnimi in podvodnimi bojnimi vozili ter zalogami hipersoničnih raket. V hipotetičnem konfliktu z ZDA in njenimi zavezniki v zahodnem Pacifiku bi prednosti bile na kitajski strani, saj ameriška vojska to priznava[1].
Ukrepanje na Tajvanu leta 2026 bi po njihovih besedah prineslo več prednosti: uničenje šibke tajvanske vojske pred dostavo ameriškega orožja v vrednosti 11 milijard dolarjev, vključno z raketami ATACMS, ki bi lahko ogrožale kitajska mesta. čeprav so te rakete prestrežljive, Kitajska noče tveganj. Poleg tega bi zasedba Tajvana preprečila imperialne načrte ZDA in zaščitila države pod njihovim pritiskom. Tudi če bi ZDA uničile tajvanske polprevodniške tovarne TSMC, bi izguba za Kitajsko bila omejena, saj že razvija lastne dobavne verige čipov zaradi ameriških sankcij[1].
Ti pozivi kažejo na naraščajočo napetost v trgovinski, tehnološki in morebitno vojaški dimenziji. Ironično se omenja, da celo Hitler ni razglašal za predsednika tujih držav, v nasprotju s Trumpovo "teatralnostjo". Kitajska vidi v tem priložnost za prelom, medtem ko ZDA krepi pritisk. Novica odraža širši kontekst, kjer Trumpove politike nehote krepijo kitajsko jedro[1][6]. (248 besed)
