Datum: 27.1.2026 5:45:01 - Stran: TOP Rusija
Madžarska nafta Mol kupuje večinski delež v rusko lastniški srbski NIS za do milijardo evrov
26. januarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz Rusije ali povezanih z njo napoved srbskega predsednika Aleksandra Vučič‡a o prodaji večinskega deleža v naftni družbi NIS madžarski družbi Mol za ceno do milijarde evrov. NIS, v katero ima nadzor ruski Gazprom Neft (56,15-odstotni delež), je pod ameriškimi sankcijami zaradi ruskega lastništva, a je ZDA nedavno podaljšala posebno dovoljenje za poslovanje. Vučič‡ je v intervjuju za Blic TV zanikal višje ocene kupnine (1,7€€“2,5 milijarde evrov) in jo označil za nesmiselno, obenem pa potrdil, da sta Mol in Gazprom Neft pred tednom podpisala zavezujoči okvirni sporazum. Dokončna kupoprodajna pogodba je načrtovana do 31. marca 2026.[4]
Ta posel je strateško pomemben za Rusijo, saj pomeni delno odprodajo premoženja v tujini sredi vojne v Ukrajini in sankcij, ki otežujejo poslovanje. Srbija je namreč ključna za ruske energetske interese na Balkanu, NIS pa je pomemben igralec v regiji. Prodaja Molu, ki je del madžarske naftne industrije pod Viktorjem Orbišnom €€“ Putinovim zaveznikom v EU €€“, bi lahko olajšala sankcije in zagotovila denarni tok za Rusijo. Prav tako je Janaf (hrvaški naftovod) pred kratkim ponovno sprožil dobavo nafte po prekinitvi zaradi sankcij 8. oktobra 2025, kar kaže na nestabilnost dobavnih verig.[4]
Novica izstopa, ker presega vojaške spopade v Ukrajini (kot so ukrajinski protinapadi ali ruska mobilizacija[2]) in osvetljuje ekonomsko dimenzijo ruske krize. Prikazuje, kako Rusija prilagaja strategijo: namesto popolne blokade proda deleže, da ohrani vpliv prek zaveznikov kot Srbija in Madžarska. To bi lahko vplivalo na energetsko varnost jugovzhodne Evrope, kjer so odvisni od ruske nafte prek NIS. Vučič‡eva poteza krepi srbsko gospodarstvo, a odpira vprašanja o dolgoročni ruski kontroli in morebitnih novih sankcijah ZDA ali EU.[3][4] V kontekstu pogovorov Ukrajina€€“Rusija€€“ZDA v Abu Dabiju ta novica kaže na širše geopolitične manevre zunaj bojišča.[1]
