Datum: 28.1.2026 4:45:01 - Stran: TOP Nemčija
Kancler Merz in Melonijeva oživljata nemško-italijansko os za reforme EU
Najbolj pomembna novica iz Nemčije včeraj, 27. januarja 2026, je bila krepitev nemško-italijanskega sodelovanja na evropski ravni, kjer sta kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni napovedala skupne predloge za reforme EU, namenjene večji konkurenčnosti.[4] Ta poteza predstavlja strateški premik Berlina, ki išče nove zaveznike po škripanju v tradicionalnem francosko-nemškem motorju Evropske unije. Razlike v pogledih na sporazum Mercosur, usodo ruskih zamrznjenih sredstev ter okoljske in delavske regulative so povzročile trenja med Berlinom in Parizom, zato Nemčija zdaj stavi na tesnejše vezi z Rimom.[4]
Merz in Melonijeva si prizadevata za zmanjšanje birokratskih ovir na notranjem trgu EU, ki omejujejo trgovanje z blagom in storitvami, ter za pospešitev gospodarske rasti v multipolarnem svetu, kjer Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko.[4] V začetku februarja bosta na izrednem neformalnem vrhu EU predlagala reforme, ki bodo naslavljale tudi nezakonite migracije, podporo Ukrajini in ohranjanje čezatlantskih vezi kljub negotovostim okoli Donalda Trumpa.[4] Po oceni izredne profesorice Sabine Lange z FDV je ta os pomemben strateški korak za Nemčijo, ki je bila leta 2025 v Svetu EU preglasovana rekordno število krat; sodelovanje z Italijo zapolnjuje vrzel, še posebej pri sporazumu Mercosur, kjer je italijanski glas ključen.[4]
Za Italijo to prinaša Melonijevi legitimnost in večjo pogajalsko moč v Bruslju, medtem ko Nemčija z Merzom na čelu ambiciozno prevzema vodilno vlogo v EU.[4] Ta novica je pomembna v kontekstu nemških gospodarskih izzivov, kot je rast brezposelnosti zaradi usihajočega izvoza in potrebe po državnih izdatkih za rast BDP, saj bi reforme lahko olajšale pritisk na gospodarstvo.[1][2] Poleg tega se ujema z opozorili ekonomistov o avtomobilski industriji, kjer kratkoročne rešitve, kot je odprava obvezne elektrifikacije po 2025, ne rešujejo strukturnih težav.[3] Skupaj kaže na širši nemški prehod k pragmatični zunanji politiki za podporo domači ekonomiji in evropski integraciji. (248 besed)
