Datum: 29.1.2026 10:10:22 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 28. januar 2026

V Sloveniji so bile včeraj, v okviru tedna 4 leta 2026, ki ga obravnava trenutno integrirano spremljanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), najpogostejše nalezljive bolezni predvsem akutne okužbe dihal in gripe podobne bolezni, saj je njihova incidenca dosegla 125,8 na 100.000 prebivalcev in je še naprej naraščala, kar kaže na srednjo intenzivnost sezone.[1] Med temi so laboratorijsko potrjene okužbe z virusom influence prevladovale, kjer je tip A predstavljal kar 99 odstotkov primerov, znotraj tega pa je bil podtip A(H3N2) najpogostejši v 81 odstotkih, medtem ko je A(H1N1)pdm09 dosegel 19 odstotkov, pri čemer so se primeri pojavljali povsod po državi, z večjim porastom v regijah kot so Gorica, Koper, Kranj in Ljubljana.[1] Poleg tega so se v testiranih vzorcih iz primarnega in sekundarnega zdravstva pogosto pojavljale okužbe s SARS-CoV-2 v deležu okoli 10,4 odstotka, podobno kot prejšnji teden, ter rinovirusi v 21 odstotkih, adenovirusi in virusi parainfluence pa v po 2,5 odstotka, kar skupaj nakazuje širjenje sezonskih respiratornih okužb med najranljivejšimi skupinami, kot so malčki od 0 do 3 let in otroci od 4 do 7 let, kjer je bil opažen največji porast obiskov pri zdravnikih.[1] Ta trend se ujema z zgodnjim zimskim obdobjem 2025/2026, ko so akutne okužbe dihal še pod sezonskim pragom, a kažejo na naraščajočo aktivnost, medtem ko so druge nalezljive bolezni, kot so črevesne okužbe ali starejše endemične, manj izpostavljene v aktualnih poročilih NIJZ.[1][3] Za primer lahko vzamemo gripo tipa A(H3N2), ki je v 46,4 odstotka testiranih vzorcev iz primarnega zdravstva potrjena kot glavni krivec za poslede obolenj, saj se širi kapljčno in povzroča večje število obravnav v ambulantah, kar vpliva na celoten zdravstveni sistem, medtem ko SARS-CoV-2 ostaja prisoten v sekundarnem nivoju z višjim deležem med bolniki višje stopnje oskrbe.[1] Podobno rinovirusi, ki so drugi po pogostosti, prispevajo k splošnemu bremenu akutnih okužb dihal, saj so bili zaznani v skoraj petini vzorcev, in skupaj z drugimi virusi, kot so enterovirusi ali metapnevmovirusi v nižjih deležih okoli 1 odstotka, podaljšujejo sezono obolenj, ki so še posebej obremenjujoča za družine z majhnimi otroki.[1] NIJZ tako skozi tedensko spremljanje opozarja na naraščajočo intenzivnost, ki bi lahko v prihodnjih tednih presegla prag, in priporoča preventivne ukrepe, kot so cepljenja proti gripi in higienske navade, da se omeji širjenje teh prevladujočih bolezni v skupnosti.[1] Skupno to pomeni, da včerajšnja epidemiološka slika odraža tipično zimsko dinamiko, kjer respiratorne okužbe prevladujejo nad drugimi boleznimi, kot so kronične ne-nalezljive, ki sicer predstavljajo večje dolgoročno breme, a niso v fokusu dnevnih poročil o incidence.[1][2]