Datum: 29.1.2026 3:45:01 - Stran: TOP Avstrija
V Zgornji Avstriji skoraj vsak dan zapira vaška gostilna €€“ simbol propada tradicionalne kulture
28. januarja 2026 je ena najbolj pomembnih novic iz Avstrije poročala o dramatičnem upadnjem tradicionalnih vaških gostiln v Zgornji Avstriji, kjer skoraj vsak dan zapira kakšna gostilna ali pa ne najde naslednika. Ta pojav ni osamljen, temveč kaže na širši propad avstrijske gostinske kulture, ki ogroža socialna središča podeželja.[1] V mestecu Ansfelden pri Linzu je namreč zaprl zadnji vaški gostilnik v središču kraja, kar je sprožilo opozorila stroke. Thomas Mayr-Stockinger, podpredsednik panožnega združenja in sam gostinec, je za medije izpostavil, da so posebej ranljive gostilne zunaj turističnih območij, ki desetletja služijo kot kraji srečevanj vaških društev, štamtišev in družinskih praznovanj.[1]
Statistike razkrivajo alarmanten upad: leta 1978 je v Avstriji delovalo okoli 15.000 tradicionalnih gostiln, do leta 2023 pa le še 5600. V zadnjih šestih letih je tajerska izgubila 9,5 odstotka gostiln, kar je drugi največji padec med zveznimi deželami.[1] Vzroki so kompleksni €€“ naraščajoči obratovalni stroški, pomanjkanje kadra in kopičenje predpisov, kot so obvezno označevanje porekla, lotarija za račune, odlok o zaščiti pred vročino ter uredba o embalaži za enkratno uporabo. Stockinger kritizira, da se biti gostilničar ne splača več, saj cen ne morejo v celoti prenesti na goste, posel pa teče na robu rentabilnosti.[1]
Dodatno situacijo zaostrujejo demografske spremembe: mnogi delavci se vozijo v mesta, izgubljajo stik z vasi, ko gostilničarji gredo v pokoj brez naslednikov. Zaprtje gostilne pomeni izgubo edinega javnega prostora za druženje, kjer so se kmetje pogovarjali o letini ali družine praznovali.[1] Stockinger zahteva od vlade celovit akcijski načrt brez trajnih subvencij, medstrankarski nujni predlog pa bo obravnavala gospodarska zbornica Zgornje Avstrije sredi februarja. V primerjavi z Nemčijo, ki je znižala DDV na hrano v gostinstvu, Avstrija še okleva.[1] Ta novica poudarja krizo podeželske identitete in poziva k ukrepom za ohranitev kulturnega dedovanja. (248 besed)
