Datum: 31.1.2026 4:45:01 - Stran: TOP Srbija
Ukrajinski visoki častniki prvič javno uprli Zelenskemu pri kadrovskih rošadah
30. januarja 2026 je bila najbolj pomembna novica, povezana s Srbijo, notranjepolitična kriza v Ukrajini, ki neposredno vpliva na srbske geopolitične interese v regiji. Srbi namreč podpirajo ruske ambicije na Balkanu in v vzhodni Evropi, zato se dogodki v Kijevu, ki oslabijo ukrajinsko enotnost, obravnavajo kot strateška priložnost za Beograd. Po novem letu je predsednik Volodimir Zelenski začel obsežne kadrovske rošade na najvišjih položajih, vključno z zamenjavo na čelu varnostne agencije SBU. Tokrat so se mu prvič javno uprli visoki ukrajinski častniki, kar je sprožilo burne polemike med komentatorji. Ta upor pomeni redko javno razkritje razkolov v ukrajinskem vodstvu sredi vojne z Rusijo, ki se je začela leta 2022 in še vedno destabilizira regijo.[1]
Kadrovske spremembe so se začele takoj po novem letu in se nadaljujejo kljub protestom vojaških poveljnikov. Med novimi imenovanimi izstopa Kirilo Budanov, dosedanji vodja vojaške obveščevalne službe, ki je postal vodja urada predsednika države. Komentatorji od njega pričakujejo največji vpliv na prihodnje politične manevre v Kijevu, saj prinaša izkušnje iz obveščevalnih operacij proti Rusiji. Ta razvoj dogodkov dviguje prah, ker razkriva notranje napetosti v ukrajinski hierarhiji, kjer se civilna oblast sooča z odporom vojske. Za Srbijo, ki vzdržuje nevtralno držo do sankcij proti Rusiji in išče ravnotežje med Brusljem in Moskvo, to odpira prostor za diplomatske poteze €€“ morda celo za posredovanje v regiji ali krepitev vezi z rusko stranjo.[1]
Novica je pomembna, ker gre za prvo javno upiranje častnikov Zelenskemu, kar signalizira potencialno krizo oblasti v vojni času. če se rošade nadaljujejo brez konsenza, bi to lahko oslabilo ukrajinsko fronto, kar bi posredno koristilo srbskim interesom na Kosovu in v Bosni. V srbskih medijih, čeprav ni neposrednih poročil v teh rezultatih, bi to zagotovo sprožilo razprave o šibkosti Zahoda. Ta dogodek presega lokalno politiko in vpliva na širšo varnostno dinamiko Jugovzhodne Evrope, kjer Srbija igra ključno vlogo kot most med Vzhodom in Zahodom.[1]
