Datum: 1.2.2026 10:59:34 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v soboto, 31. januar 2026

V Sloveniji so bile včeraj, na podlagi najnovejših razpoložljivih epidemioloških podatkov iz tedna 48 leta 2025, ki pokrivajo obdobje do konca novembra, najpogostejše nalezljive bolezni predvsem akutne okužbe dihal, med katerimi je izstopala gripa tipa A z dominantnim podtipom A(H3N2), ki je predstavljal večino potrjenih primerov.[1] tevilo obiskov zdravnikov zaradi gripi podobnih bolezni je še naprej naraščalo na incidenco 125,8 na 100.000 prebivalcev, kar kaže na srednjo intenzivnost sezone, pri čemer je bil porast najbolj opazen med malčki od 0 do 3 let ter otroki od 4 do 7 let, medtem ko so se potrjeni primeri gripe pojavljali po vseh regijah, nekoliko več v Goriški, Kopru, Kranju in Ljubljani.[1] Poleg influence so v testiranih vzorcih iz primarnega zdravstva prevladovali še rinovirusi v 21 odstotkih primerov, medtem ko so adenovirusi in virusi parainfluence dosegli po 2,5 odstotka, SARS-CoV-2 pa je bil potrjen v 10,4 odstotka vzorcev, podobno kot prejšnji teden, z višjim deležem v primarnem zdravstvu.[1] Ta trend integriranega spremljanja gripe in COVID-19 za sezono 2025/2026, ki jo vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, potrjuje, da so respiratorne okužbe glavni vzrok za posvete v ambulantah, saj je bilo do 30. novembra 2025 laboratorijsko potrjeno 505 okužb z influenco tipa A brez primerov tipa B, kar nakazuje na zgodnji vrhunec sezone z močnim pritiskom na zdravstveni sistem.[1] Konkretni primeri iz podatkov kažejo, da je v 46,4 odstotka testiranih vzorcev iz primarnega nivoja potrjena influenza, medtem ko je v sekundarnem in terciarnem zdravstvu delež nižji pri 14 odstotkih, kar odraža različne ravni obremenitve po stopnjah oskrbe in regijah, kjer so vzorci iz 61 mrežnih ambulant osnovnega zdravstva ključni za izračun incidenc.[1] čeprav natančni podatki za včerajšnji dan še niso povsem ažurirani, ti tedenski kazalniki jasno rišejo sliko dominacije respiratornih virusov, ki so v zimski sezoni tradicionalno najpogostejši, medtem ko druge kronične ali sezonske bolezni, kot so nevrološke motnje ali rak, ne kažejo na akutne izbruhe v istem obdobju.[3][2] Spremljanje kaže stabilnost SARS-CoV-2 na 5 odstotkih v preteklih tednih, z rinovirusi kot drugorazrednim igralcem, ki so upadli z 30 na 21 odstotkov, kar skupaj tvori širok spekter dihalnih obolenj, ki obremenjujejo predvsem mlajše starostne skupine in primarno raven zdravstva.[1] Ta dinamika poudarja pomen cepljenj in higienskih ukrepov v tej sezoni, kjer gripa tipa A ostaja glavni izziv za javno zdravje v Sloveniji.