Datum: 1.2.2026 5:45:01 - Stran: TOP ZDA
Aretacija Nicolišsa Madura v ZDA sproža krizo v Venezueli in širši pritisk Trumpa na Latinsko Ameriko

31. januarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz ZDA aretacija venezuelskega predsednika Nicolišsa Madura v New Yorku, ki jo je izvedla ameriška vlada pod vodstvom Donalda Trumpa. Maduro je bil obtožen štirih kazni, povezanih s trgovino z drogami in terorizmom, v sodni dvorani pred sodnikom Alvinom Hellersteinom pa je zavrnil krivdo, se razglasil za zakonitega predsednika in trdil, da je vojni ujetnik nezakonitega napada[3]. Ta operacija, opisana kot ciljna policijska akcija s strani ameriškega veleposlanika Mikea Waltza, je sprožila takojšnjo krizo: Venezuela je dobila začasno predsednico v podpredsednici Delcy Rodriiguez, medtem ko so poslanci zahtevali izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores[3].

Trump je po aretaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" Venezuelo do vzpostavitve "varnega in urejenega prehoda oblasti", s čimer so ciljale na zaščito ameriških interesov, vključno z največjimi svetovnimi rezervami energentov[3]. Odgovori v ZDA so deljeni: demokrat Chuck Schumer je kritiziral nejasnost načrta in opozoril na nevarnosti prisilnih sprememb režimov, medtem ko je predsednik predstavniškega doma Mike Johnson zanikal menjavo oblasti in poudaril pravico ZDA do sile za zaščito interesov, vključno z zaplembo venezuelskih naftnih izvozov[3].

Dogodek je del širšega Trumpovega zaostrovanja pritiska na strateška območja: zagrozil je Kubi (zaradi izgube venezuelske nafte, kar bi poglobil kubansko krizo z izpadi elektrike in pomanjkanjem hrane), Grenlandiji (zaradi arktikov in redkih zemlj), Kolumbiji, Mehiki (zaradi migracij in kartelov) ter Iranu (zaradi protestov in jedrskih groženj)[3]. Venezuelanski diplomat Samuel Moncada je akcija označil za nelegitimen oborožen napad brez pravne podlage[3]. Ta razvoj krepi ameriški vpliv v regiji, a hkrati povečuje globalne napetosti, saj vpliva na energetske trge in migracije. (248 besed)