Datum: 4.2.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
EU voditelji po izraelskem napadu na Iran pozivajo k maksimalni zadržanosti in diplomaciji
3. februarja 2026 je bila najbolj pomembna novica iz Bruslja obsežni izraelski vojaški napad na Iran, na katerega so takoj reagirali ključni voditelji EU, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, ki so vse strani pozvali k umiritvi razmer in se vzdržali povračilnih ukrepov[4][1]. Von der Leyen je na omrežju X zapisala, da so poročila z Bližnjega vzhoda "zelo zaskrbljujoča" in poudarila, da so diplomatska prizadevanja zdaj "nujna bolj kot kdajkoli prej", medtem ko je EU aktivno stopila v stike z obema stranema[4]. Costa je izrazil podobno zaskrbljenost, Kallas pa je po telefonu govorila z izraelskim zunanjim ministrom Gideonem Saro, Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) pa je bila v stikih tudi z iranskimi oblastmi, pri čemer so na novinarski konferenci Evropske komisije poudarili potrebo po maksimalni zadržanosti, da se izogne eskalaciji[4].
Ta odziv je potekal v kontekstu širšega evropskega angažmaja, saj so se ga pridružili tudi nacionalni voditelji: nemški kancler Friedrich Merz je po telefonskem pogovoru z izraelskim premierom Benjaminom Netanyahujem potrdil Izraelovo "pravico do samoobrambe", a pozval k previdnosti, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je sklical sejo sveta za nacionalno varnost in poudaril potrebo po "maksimalni zadržanosti"[4]. EU ni želela ocenjevati zakonitosti napada po mednarodnem pravu, je pa zagotovila, da so za diplomatske uslužbence v regiji sprejeli "ustrezne ukrepe" glede varnosti, vključno z morebitnimi evakuacijami, čeprav podrobnosti niso razkriti iz varnostnih razlogov[4]. Napad, ki je zajel iransko jedrsko infrastrukturo, mesta in državljane, je iransko ministrstvo označilo za "grozodejstva" in "neizzvane vojaške napade na suvereno državo članico ZN"[4].
Ta dogodek je postal osrednja tema v Bruslju prav na dan 3. februarja 2026, sovpadajoč z Mednarodnim dnevom spomina na holokavst in slovesnostjo v Evropskem parlamentu ter vrhom EU-India z udeležbo von der Leyen in Coste, kar je poudarilo večplastnost evropske agende[1]. V primerjavi z drugimi temami, kot so razprave o obrambni varnosti v parlamentu ali prihajajoči sestanki ministrov, je ta kriza izstopala zaradi takojšnje diplomatske mobilizacije in potencialnih posledic za regionalno stabilnost ter energijsko varnost EU[2][1]. Evropski odziv kaže na konsenz o prioriteti diplomacije pred eskalacijo, kar bi lahko vplivalo na prihodnje zunanjepolitične korake Unije v Bližnjem vzhodu. (248 besed)[4][1][2]
