Datum: 5.2.2026 3:45:01 - Stran: TOP Madžarska
Vohunska afera v Bruslju: Madžarska sistematično vohunila za institucijami EU
Včeraj, 4. februarja 2026, je najbolj pomembna novica iz Madžarske povezana z razkritjem mednarodne novinarske preiskave o sistematičnem vohunjenju madžarske vlade za institucijami Evropske unije v Bruslju. Evropska komisija je sprožila interno preiskavo zaradi obtožb, da je vlada premiera Viktorja Orbišna več let vodila tajno obveščevalno mrežo, ki je segala globoko v bruseljsko birokracijo[2]. Preiskavo so vodili madžarski neprofitni center Direkt36, belgijski časnik De Tijd in nemški Der Spiegel, ki so se pogovarjali z več kot desetimi viri, vključno z nekdanjimi uradniki[2].
Tarče operacij so bili predvsem madžarski državljani, zaposleni v Evropski komisiji, Evropskem parlamentu in drugih institucijah EU. Madžarska zunanja obveščevalna služba (Informišcii{-14974}s Hivatal - IH) je uporabljala drzne, a po virih amaterske metode, kot je rekrutiranje pod pretvezo sestankov na zunanjem ministrstvu v Budimpešti, ki so se prestavljali v kavarne nakupovalnih centrov[2]. Eden od uradnikov komisije je opisal poskus rekrutacije leta 2014 s strani agenta "E.", ki je kasneje sam postal nacionalni strokovnjak v varnostni službi EU, zadolženi za preprečevanje takšnih infiltracij[2]. Motivacija ni bila le zaščita nacionalnih interesov, temveč utrjevanje politične in gospodarske moči Orbišnove vlade, kar je preseglo meje sprejemljivih praks med članicami EU[2].
Tiskovni predstavnik komisije Balazs Ujvari je obtožbe označil za zelo resne in potrdil ustanovitev posebne preiskovalne skupine[2]. Belgijske obveščevalne službe, ki Madžarsko v zakulisju označujejo za "vijolično" državo €€“ nekje med zaveznico in sovražnico kot Rusija ali Kitajska €€“, so že omejile deljenje občutljivih podatkov z Budimpešto zaradi prokremeljske politike Orbišna[2]. Ta afera še poglobljuje napetosti med Madžarsko in Brusljem, ki jih je nedavno okrepilo tudi neizplačilo 1,03 milijarde evrov EU-sredstev za razvoj regij zaradi kršitev vladavine prava[3]. Razkritje je "zadelo kot hladen tuš" in sprožilo debate o zaupanju znotraj Unije, medtem ko Madžarska krepi diplomatsko prisotnost v Bruslju, kot je odprtje Madžarske hiše[2]. (248 besed)
