Datum: 8.2.2026 3:45:01 - Stran: TOP Madžarska
Orbišn opušča fiskalne cilje za predvolilno porabo, primanjkljaj bo ostal pri 5 % BDP
7. februarja 2026 je madžarski premier Viktor Orbišn v petkovem intervjuju za državni radio naznanil, da vlada opušča načrtovano konsolidacijo proračuna za leto 2027, če bo njegova stranka Fidesz zmagala na parlamentarnih volitvah 12. aprila. Namesto tega bo proračunski primanjkljaj ohranjen na približno 5 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), kar označil za stabilno in predvidljivo politiko, sprejemljivo tudi za bonitetne agencije[2]. Ta odločitev je neposredno povezana s predvolilno strategijo, saj Orbanova vlada v zadnjih mesecih povečuje javno porabo: zvišala je plače, pokojnine, subvencionirala hipoteke in razširila davčne oprostitev za matere, kar je sprožilo kritike zaradi poslabšanih javnih financ[2].
Orbišn se sooča z najtežjimi volitvami od leta 2010, ko se je vrnil na oblast. Njegov nekdanji zaveznik Peter Magyar, ki je pred dvema letoma ustanovil opozicijsko stranko Tisza, v anketah vodi z dvomestno prednostjo med odločnimi volivci, izkoriščajoč gospodarsko stagnacijo in kritike korupcije[2]. Magyar obljublja znižanje davka na dodano vrednost za hrano in zdravila, več investicij v šole ter bolnišnice ter hitro sproščanje sredstev EU[2]. Državni fiskalni svet, vključno z guvernerjem centralne banke, napoveduje izboljšanje primarnega proračunskega salda za 1,7 odstotka BDP v 2027, a bonitetne agencije opozarjajo na tveganja: S&P Global Ratings je Madžarsko ocenila tik nad "junk" statusom, Fitch pa je decembra 2025 znižal obete na negativne zaradi predvolilnih izdatkov[2].
Ta novica ima širše evropske implikacije, saj vpliva na odnose z EU: Madžarska že dolgo blokira sredstva zaradi pravosodnih reform, zdaj pa predvolilna fiskalna sproščenost dodatno obremenjuje proračun, ki je lani in letos že beležil 5-odstotni primanjkljaj[2]. V kontekstu Orbišnovega predsedovanja Svetu EU (ki se začne kmalu) in njegovega sodelovanja s Trumpom v Odboru za mir podira zaupanje v Bruslju[1][4]. Slovenski premier Robert Golob je izpostavil skrbi zaradi podobnosti med Orbanom in Janezom Janšo glede evropskih vrednot, kar krepi pritisk na aprilska volitve kot test za EU enotnost[3]. Borza BUX je kljub temu januarja pridobila 16 odstotkov in presegla 127 tisoč točk, kar kaže na kratkoročni optimizem vlagateljev[2]. Skupno to predstavlja ključni prelom v madžarski fiskalni politiki tik pred volitvami, z potencialnimi posledicami za evropsko stabilnost. (248 besed)
