Datum: 9.2.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Hrvaška prejela rekordno izplačilo EU sredstev €€“ 897 milijonov evrov za ključne reforme in investicije
Evropska komisija je 8. februarja 2026 odobrila Hrvaški osmo izplačilo iz sklada NextGenerationEU v višini 896,9 milijona evrov, s čimer se je skupni znesek izplačanih sredstev za okrevanje in odpornost povzpne na 7,3 milijarde evrov, kar predstavlja 73 odstotkov celotnega hrvaškega nacionalnega načrta vrednosti 10 milijard evrov.[1] To je pomemben korak v izvajanju načrta, ki vključuje 5,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 4,2 milijarde posojil, pri čemer mora Hrvaška vse sredstva porabiti do konca leta 2026.[1]
Komisija je potrdila, da je Hrvaška izpolnila šest mejnikov in 11 ciljnih vrednosti, vključno z reformami na širokem spektru področij, kot so gospodarstvo, energetika, vodno gospodarstvo, promet, kmetijstvo, javna uprava, pravosodje, digitalizacija, trg dela, pokojninski sistem, znanost, zdravstvo in gradbeništvo.[1] Med konkretnimi dosežki izstopajo uvajanje mobilnih lekarn za primarno zdravstveno varstvo v težje dostopnih območjih in na otokih €€“ Hrvaška bo za to nabavila šest avtodomov in dve plovili.[1] Prav tako so bila odobrena sredstva za revizijo zakona o obveznih pokojninskih skladih, ki bo znižala administrativne stroške in zavarovancem omogočila večjo prilagodljivost pri izbiri skladov glede na tržne razmere.[1]
Poleg tega podpirajo izplačila ukrepe za vključevanje ranljivih skupin na trg dela, razvoj programov izobraževanja odraslih za zelene kompetence v gradbeništvu, napredek pri razvoju 60 prototipov novih vozil za avtonomno vožnjo ter izgradnjo 58 kilometrov razširjenega plinovoda Zlobin-Bosiljevo.[1] Zagreb je zahtevek vložil 15. decembra 2025 na podlagi 17 reformskih in investicijskih kazalnikov, predhodno oceno pa je komisija posredovala Gospodarsko-finančnemu odboru Sveta EU, ki ima štiri tedne za mnenje, preden bo sledilo dejansko nakazilo.[1]
Ta novica je strateško pomembna za Hrvaško, saj krepi njeno gospodarsko odpornost in pospešuje prehode na področjih digitalizacije, zelenih tehnologij in socialne inkluzije, hkrati pa kaže na uspešno sodelovanje z Brusljem v primerjavi z drugimi članicami, kot je Slovenija, ki je prejela manjša izplačila (skupno 2,7 milijarde evrov, zadnje 541 milijonov konec 2023).[1] Do zdaj je Hrvaška izpolnila 62 odstotkov vseh mejnikov, kar napoveduje še večja vlaganja v prihodnjih mesecih.[1]