Datum: 10.2.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Hrvaška vlada napoveduje spremembe zakona o obrti €€“ družinskim obrtnikom dovoljeno nedeljsko delo brez omejitev
9. februarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz Hrvaške napoved spremembe zakona o obrti s strani hrvaškega ministrstva za gospodarstvo, ki bo družinskim obrtnim trgovinam omogočila delo ob nedeljah brez trenutnih omejitev.[1] Trenutni zakon o trgovini dovoljuje nedeljsko odprtje le 16-krat na leto, kar močno ovira male obrtnike, zlasti v manjših krajih in na podeželju, kjer njihove prodajalne pogosto predstavljajo edino oskrbno točko za prebivalce.[1] Spremembe, ki jih načrtujejo v drugem četrtletju 2026, se bodo nanašale izključno na družinske obrti z dejavnostjo maloprodaje, ne pa na vse male trgovce ali obrtnike, pri čemer natančna opredelitev pojma "družinski obrt" še ni znana.[1]
Hrvaška obrtna zbornica je spremembe močno podprla, saj poudarjajo, da so obrtniki v trgovini med najbolj prizadetimi zaradi prepovedi nedeljskega dela, medtem ko velike trgovske verige lažje obidejo omejitve.[1] Podatki zbornice kažejo na zanimiv razkorak: skupno število obrtnikov na Hrvaškem narašča in je decembra 2025 doseglo 133.640, kar je 8,6 % več kot leto prej ter skoraj 47 % več kot leta 2020, vendar se število obrtnikov v trgovini zmanjšuje €€“ decembra 2025 je bilo aktivnih 8.894, sto manj kot leto poprej.[1] To kaže na strukturne težave v sektorju, kjer mali obrtniki, ki običajno delajo sami ali s člani družine, izgubljajo konkurenčno prednost pred velikimi verigami.
Med nerešenimi vprašanji ostaja, ali bo izjema veljala le za obrate, kjer ob nedeljah delajo izključno družinski člani, ali tudi za tiste z drugimi zaposlenimi.[1] Ta novica je pomembna, ker neposredno vpliva na gospodarsko vitalnost podeželja in majhnih skupnosti, kjer so takšne trgovine ključne za oskrbo. Podpora zbornice nakazuje širši konsenz v gospodarstvu, medtem ko se v ozadju obeta napetost s potrošniškimi gibanji, kot je napovedan bojkot trgovin 13. februarja zaradi drugih cenovnih pritiskov.[2] Spremembe bi lahko okrepile obrtni sektor, ki je steber hrvaškega gospodarstva, a hkrati sprožile razpravo o ravnotežju med delavniki in pravicami potrošnikov. (248 besed)
