Datum: 12.2.2026 19:58:00 - Stran: Novica dneva
Deželna banka Slovenije zapira 11 poslovalnic, podeželje ostaja brez bančnih storitev
Na slovenskih spletnih portalih je trenutno ena najnovejših novic, objavljena 12. februarja 2026 ob 11:11, povezana z zapiranjem 11 poslovalnic Deželne banke Slovenije, kar močno prizadene podeželska območja in sproža ogorčenje med krajani. Ta novica se navezuje na širši trend, saj banke po Sloveniji napovedujejo zapiranje poslovalnic, kar ogroža dostopnost bančnih storitev na podeželju. Na primer, občina Kobarid s štirimi tisoč prebivalci bo prihodnji mesec ostala brez obeh bančnih poslovalnic, podobno pa bo občina Komen od konca meseca brez poslovalnice. Župani in domačini so enotni, da gre za velik udarec za njihove kraje, saj to otežuje vsakodnevne finančne transakcije, plačila računov in dostop do gotovine, zlasti za starejše prebivalce brez digitalnih veščin.
Zapiranje poslovalnic je del racionalizacije bančnega sektorja, ki ga poganjajo digitalizacija in nižji obiski fizičnih lokacij. V Kobaridu in Komenu krajani poudarjajo, da bančni avtomati ne morejo nadomestiti osebnih storitev, kot so svetovanja ali obravnava kompleksnih primerov. Občine razmišljajo o ukrepih, kot so začasne mobilne poslovalnice ali pritisk na banke prek regulatorjev, vendar možnosti ostajajo omejene. Podobne napovedi prihajajo tudi iz drugih bančnih skupin, kot je NLB, ki je sicer dosegla visok dobiček, a se osredotoča na digitalne kanale. To zapiranje krepi neenakost med mesti in podeželjem, kjer je infrastruktura že šibka. Civilne iniciative in župani pozivajo k vladni intervenciji, morda prek subvencij za ohranitev minimalnih storitev ali razvoju skupnih bančnih točk v občinskih upravah.
Novica poudarja širše izzive slovenskega podeželja: depopulacijo, izgubo služb in odvisnost od avtomobilov za osnovne storitve. če se trend nadaljuje, bi lahko več občin ostalo brez bančne infrastrukture, kar bi vplivalo na lokalno gospodarstvo, kmete in turizem. Banke zatrjujejo, da se prilagajajo trgu z mobilnimi aplikacijami in bankomati, a kritiki opozarjajo na digitalni razkorak €€“ po podatkih Statističnega urada Slovenije le 70 % starejših od 65 let redno uporablja spletno bančništvo. V luči prihajajočih volitev bi to lahko postalo politična tema, saj stranke obljubljajo razvoj podeželja. Zapiranje Deželne banke je torej ne le poslovna odločitev, ampak signal za potrebo po nacionalni strategiji za finančno vključenost. (248 besed)
