Datum: 12.2.2026 4:45:01 - Stran: TOP Nemčija
Nemški kancler Merz na vrhu EU srečanju v Alden Biesenu poziva k radikalni prenovi zakonodajnih okvirov za oživitev evropskega gospodarstva
11. februarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz Nemčije izjava nemškega kanclerja Friedricha Merza na neformalnem vrhu evropskih voditeljev v belgijskem gradu Alden Biesen, kjer je pozval k "povsem novemu začetku" v EU zakonodajnih okvirov za zmanjšanje birokracije in krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva[2][2]. Merz je poudaril, da manjši popravki zakonodaje ne zadostujejo in da EU potrebuje korenite spremembe, da bi podjetja lažje dihala, kar je v nasprotju s francoskimi predlogi za protekcionistične ukrepe, kot je prednost evropskim podjetjem pri javnih razpisih[2][2]. To stališče je del širšega spora med Nemčijo in Francijo, glavnim gospodarstvoma EU, kjer Nemčija nasprotuje protekcionizmu zaradi vplivov na avtomobilski sektor, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen deloma naklonjena francoskim idejam, a kritizira vlade držav članic in Evropski parlament zaradi počasnosti[2][2].
Srečanje, ki ga je gostila Belgija, je vključevalo voditelje kot so von der Leyen, francoski predsednik Emmanuel Macron in slovenski premier Robert Golob, ki je poudaril, da se poenostavitev pravil mora začeti v Bruslju[2][2]. Nemčija sicer podpira idejo Evrope dveh hitrosti, saj kritizira blokade drugih držav pri ključnih gospodarskih reformah[2][2]. Ta novica je ključna, ker signalizira notranje razkole v EU ob času gospodarskih izzivov, kot so globalna konkurenca in birokratske ovire, ter kaže na vodilno vlogo Nemčije pri iskanju rešitev. V povezavi z Nemčijo je omenjeno tudi pogajanje Občine Lenart z Deutsche Bahn za razvoj kolesarskih poti v okviru čezmejnega EZTS projekta s Spodnjo tajersko, kar krepi športni turizem in privablja 14 milijonov kolesarjev letno prek njihovih programov[1][1]. Ta razvoj poudarja praktično nemško vlogo v regionalnih iniciativah EU. Skupno dogajanje kaže na nemški vpliv tako na strateško raven EU kot na konkretne projekte, kar bi lahko vplivalo na prihodnje financiranje in sodelovanje[1][2][2]. (248 besed)
